Pri ljudeh, ki so se vsak teden eno uro sprehajali ali vrtnarili, je bilo tveganje za smrt iz kateregakoli izmed naštetih razlogov za 18 odstotkov manjše kot pri tistih, ki se niso premaknili s kavča, kaže študija, ki so jo objavili prejšnji teden v publikaciji British Jorunal of Sports Medicine.

Kako malo je treba…

Dve uri in pol do pet ur zmerne fizične aktivnosti tedensko, ki po intervalih ni bila krajša od desetih minut, pa sta pomenili do 31 odstotkov nižje tveganje za smrt. Tisti, ki so vsak teden zmernemu gibanju posvetili najmanj 25 ur, pa so tveganje skoraj razpolovili, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodaja študija.

Njeni avtorji so pri tem priznali, da vsak pač nima časa, da bi toliko časa posvetil gibanju. Zato so izpostavili “časovno učinkovitejše aktivnosti”, ki pospešijo bitje srca, kot so kolesarjenje, tek in tekmovalni športi. Navedli so tudi, da povečevanje aktivnosti s petih na 25 ur nima dodatnih koristi, ko gre za srčno-žilne bolezni.

Ekipa raziskovalcev pod vodstvom profesorja Bo Xija z oddelka za epidemiologijo na univerzi Shandong na severu Kitajske je v študiji preučila podatke, ki so jih v okviru raziskav o nacionalnem zdravju med letoma 1997 in 2008 letno zbirali med 88.140 ljudmi v ZDA. Podatke o gibanju so nato primerjali s podatki o smrtih v letu 2011.

Raziskovalci so sicer posvarili, da iz takšne, opazovalne študije ni mogoče potegniti trdnih zaključkov, pri čemer so kot šibko točko navedli tudi dejstvo, da so ljudje o svojih gibalnih navadah poročali sami. A obenem so menili, da že dejstvo, da je študija zajela tako veliko število ljudi, nadomešča njene metodološke pomanjkljivosti.