Okuženost klopov v Sloveniji

Slovenija po okuženosti klopov spada med najbolj ogrožena območja v Evropi.  Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME), so razširjeni praktično po vsej državi! Med letoma 2003 in 2012 je tako za KME vsako leto zbolelo približno 250 bolnikov. Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami v samem vrhu tudi po obolevnosti za lymsko boreliozo. Zadnje desetletje v Sloveniji namreč potrdijo med 3.000 in 7.000 novih okužb z borelijami na leto. V letu 2015 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili 3.741 primerov okužb ali 187 primerov okužb na 100 tisoč prebivalcev.

Lahko bi rekli, da v Sloveniji vlada prava pandemija borelioze, saj smo po številu bolnikov na prebivalca celo prvi na svetu. Zadnja leta smo pri nas kot prvi v Evropi našli tudi več bolnikov z erlihiozo, vročinskim obolenjem, ki ga prav tako prenašajo klopi.

V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske, Koroške in Štajerske, nekoliko manj na Notranjskem in Dolenjskem, zadnja leta pa se pojavljajo tudi na Primorskem, ki v preteklosti ni veljala za posebno okuženo.

Kje in kdaj lahko staknemo klopa?

Klopi so zelo dobro prilagojeni na določene geografske in druge ekološke razmere. Pri naših zemljepisnih in podnebnih razmerah so aktivni od pomladi do pozne jeseni, mirujejo pa, ko temperatura pade pod 7 °C. Največ klopov je do nadmorske višine 600 metrov, najdemo pa jih vse do 1600 metrov nad morjem.

Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah, najraje pa se zadržujejo na senčnih in vlažnih travnato-gozdnih območjih. Zadržujejo se predvsem na višini do enega metra, saj tako lažje pridejo do gostitelja. Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so torej najbolj primerni za širjenje teh krvosesnih zajedavcev, sicer pa klopa lahko staknemo domala povsod, tudi na travniku v mestnem parku.

Kako se zaščitimo pred klopi?

Preden se podamo v naravo, se moramo zaščititi z repelenti, telo pa zakriti s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami, zataknjenimi v višjo obutev. Po vsakem izletu v naravo se moramo kar najhitreje pregledati. Najprej pregledamo čevlje in obleko, ki jo na odprtem prostoru dobro pretresemo in prezračimo, nato pa jo damo v pralni ali sušilni stroj, saj suh in vroč zrak morebitnega klopa takoj uničita. Nošenih oblačil nikoli ne dajemo med čiste obleke in jih ne odlagamo na posteljo.

Nato temeljito preiščemo kožo celega telesa – po vratu, za ušesi, na lasišču, hrbtu, okrog pasu, po rokah in nogah, kožne gube, uhlje, dimlje in pazduhi. Pri tem vam lahko pomaga kdo od bližnjih, klopa pa lahko med obveznim tuširanjem zatipate tudi sami. Še lažje ga boste odkrili naslednji dan, ko je že dobil svoj obrok hrane in se mu je velikost najmanj podvojila.

Kako odstranimo klopa?

Če na koži opazimo premikajočega klopa, ga previdno snamemo s kože in stisnemo, nato pa si razkužimo roke. Če pa je klop že prisesan v kožo, ga ne smemo dušiti z olji ali žgati, ampak ga skušamo izvleči celega s pinceto, s katero oprimemo klopovo glavico oziroma vrat tik ob koži, nato pa ga odstranimo s polkrožnimi gibi.

Klopa nikoli ne vlečemo za zadnjik, saj se bo pretrgal in bo v koži ostala glavica, s čimer se poveča možnost okužbe. Obtičalo glavico poskušajte odstraniti s sterilno iglo, v nasprotnem primeru pa jo bo telo samo izločilo v procesu vnetja.

Po odstranitvi klopa ubijemo, mesto, kjer je bil prisesan, pa opazujemo še vsaj deset dni. Če opazimo rdečino, ki se širi v obliki kolobarja in postaja v sredini vse svetlejša, je treba takoj k zdravniku, ki vam bo predpisal ustrezno zdravljenje z antibiotiki, kar praviloma prepreči nadaljnji razvoj bolezni.