Kanabinoidi so organske bioakitvne molekule konoplje, ki nastajajo tekom biokemijske pretvorbe v naravi, nekaj pa je tudi sintetskih. Med najbolj poznanimi kanabinoidi sta kanabidiol oziroma CBD in tetrahidrokanabinol oziroma THC, sicer edini kanabinoid, ki ima tudi psihoaktivne snovi.

Te naravne učinkovine, ki imajo proti-rakav učinek, zadnja leta preučujejo tudi na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer deluje tudi nekdanja dolgoletna direktorica NIB profesorica Tamara Lah Turnšek.

Po mnenju Lah Turnškove je prihodnost zdravljenja raka v kombinaciji kanabinoidov s kemoterapevtiki. Ta kombinacija prispeva k večji učinkovitosti zdravljenja raka, hkrati pa ponuja tudi možnost za zmanjšanje doze kemoterapevtikov, k čemur stremi onkologija.

Občutljivo, a obetavno področje raziskav

Konoplja ima po besedah Lah Turnškove poseben položaj med biološkimi in naravnimi učinkovinami, ki se preizkušajo v zdravljenju raka, saj je zaradi možnih psiho-aktivnih učinkovanj, ki jih ima sicer le THC, zelo občutljiva in kontroverzna. Kljub temu pa se zdravniki in drugi strokovnjaki vedno bolj zavedajo njenih zdravilnih učinkov.

Kanabinoidi iz konoplje namreč dokazano vplivajo na celo vrsto bolezenskih stanj, pri raku lajšajo bolečino in slabost, ki sta posledici kemoterapije, pospešujejo apetit, njihov zdravilni učinek je dobro poznan tudi pri otroški epilepsiji, Alzheimerjevi bolezni, visokemu krvnemu tlaku, hepatitisu ipd., velik potencial pa imajo tudi za primarno zdravljenje zgodnjega raka.

Dejstvo, da kanabinoidi zavirajo rast in invazivnost tumorskih celic, v živalskih poskusih pa celo do skrajne meje upočasnijo sistemsko napredovanje raka, je namreč vedno bolj dokazljivo. Še vedno pa ni dovolj rezultatov kliničnih raziskav, ki bi zajele večje število bolnikov ter s tem dale zanesljive statistične dokaze o določenih učinkih.

Lah Turnškova sicer meni, da bodo kanabinoide v prvi fazi kliničnih poskusov, ki že potekajo, preizkušali predvsem kot zdravila za lajšanje simptomov, raziskave slovenskih raziskovalcev na NIB pa so usmerjene v primarno zdravljenje tumorja – da bi kanabionoide, če se potrdi njihovo proti tumorsko delovanje, predpisovali v prvih stadijih bolezni.

Raziskave kanabinoidov na NIB

Raziskovalci pod vodstvom Lah Turnškove preučujejo učinke kanabinoidov na najbolj pogost in najbolj agresiven možganski tumor – glioblastom. Največ raziskav kanabinoidov je narejenih ravno za to vrsto raka, med drugim tudi zato, ker se v možganih nahaja posebno veliko število receptorjev, na katere se vežejo kanabinoidi.

Pri raziskavah konoplje slovenski raziskovalci že skoraj desetletje sodelujejo s partnerji iz Italije, sprva v okviru projekta Interreg Italija-Slovenija z naslovom Glioma, nato pa v projektu Trans-glioma, ki se bo zaključil prihodnje leto.

Z oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana raziskovalci prejemajo vzorce bolnikov, iz katerih nato pridobivajo celice možganskih tumorjev in rakave matične celice. Na teh opravljajo analize in preučujejo vpliv kanabinoidov, nato pa vpliv preizkušajo še v živalskih poskusih, pri katerih so se za najbolj primerne izkazali modeli rib cebric.

Raziskujejo celo paleto razmerij med različnimi vrstami kanabinoidov iz konoplje ter merijo sinergije teh snovi s kemoterapevtiki, z namenom, da bi ugotovili, za katero podvrsto tumorja bi bili ti najbolj učinkoviti.

V sodelovanju s skupino raziskovalcev na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so tudi ugotovili, da raziskovani kanabinodi ne motijo delovanja kemoterapevtika tamoksifena in nekaterih drugih na celice raka dojke, kar je bil ugovor proti njihovi uporabi v tej vrsti raka. “Nasprotno, lahko bi ga celo izboljšali,” je povedala Lah Turnškova.

Tarča raziskovalcev so matične celice

V zadnjem času raziskovalci NIB veliko pozornosti posvečajo predvsem rakavim matičnim celicam, ki nastanejo zaradi mutacije navadnih celic ter nosijo genski zapis za razvoj tumorja, zato so dobre tarče za zdravljenje, a tudi velik izziv.

Rakave matične celice so namreč zelo obstojne, kemoterapija jih ne ubije, temveč le uspava, celice pa so se sposobne ponovno zbuditi. “Če bi ugotovili, zakaj so matične celice bolj občutljive kot druge tumorske celice, bi bil to velik dosežek pri zdravljenju raka,” je dejala Lah Turnškova ter dodala, da je iskanje zdravil proti matičnim rakavim celicam danes namen vseh raziskovalcev.

Raziskovalci NIB so doslej ugotovili, da kanabinoid CBD zelo dobro deluje tudi na rakave matične celice. Preizkušajo pa tudi kombinacije s standardnimi terapijami.

Legalizacija konoplje za namen raziskav in ureditev črnega trga

Prepričana je, da bi država morala vložiti denar v tovrstne raziskave ter konopljo za medicinske namene tudi legalizirati, “predvsem, ker to želijo oziroma celo zahtevajo tudi bolniki sami”.

Zaradi pomanjkanja kliničnih raziskav, ki izvira iz dejstva, da je bila konoplja skoraj celo stoletje kriminalizirana, se je namreč po besedah Lah Turnškove razvila “nevzdržna situacija, kjer bolniki zdravijo sami sebe, brez ali z vednostjo zdravnika, slednji pa so v zadregi, ali naj predpisujejo nekaj, kar še ni popolnoma raziskano”.

Več na: http://znanost.sta.si/2613363/