Raziskave iz lanskega leta so pokazale, da se je razširjenost kajenja med mladostniki močno znižala. Med odraslimi pa kadi okoli četrtina Slovencev, delež kadilcev ostaja enak. “Vendar se je ponovno zmanjšalo število pokajenih cigaret,” je pojasnila Helena Koprivnikar iz NIJZ. “Potrošnja se je zmanjšala za približno eno cigareto, kar velja tako za moške kot ženske,” je dodala.
Slovenski zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je ocenila kot enega najnaprednejših zakonov na svetu. Poudarila je, da je Slovenija med 14 državami na svetu, ki uvajajo enotno embalažo za cigarete. “Seveda je pa treba razmišljati za naprej. Cilj je vsekakor družba brez tobaka, to pomeni pet odstotkov ali manj uporabnikov tobačnih oziroma nikotinskih izdelkov,” je poudarila Koprivnikarjeva.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je izpostavil prizadevanja za zmanjšanje kajenja. “Prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, ki smo jo uvedli leta 2007, je bila velika pridobitev. Ukrep je vplival predvsem na manj pokajenih cigaret in pomembno manjšo izpostavljenost tobačnemu dimu. Zavedanje o škodljivosti bivanja v zakajenih prostorih je prispevalo k zmanjšanju kajenja doma in še posebej v prisotnosti otrok. Korenito se je spremenil odnos do kajenja,” je povedal.
Januarja 2020 bo v veljavo stopil še zadnji ukrep iz zakona, gre za uvedbo enotne embalaže za cigarete in tobak za zvijanje, ki uvaja enotno barvo, obliko in velikost črk na embalaži teh izdelkov.
Opozoril je, da na globalni ravni tobak letno terja več kot sedem milijonov žrtev. V Sloveniji zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju, vsako leto umre več kot 3000 ljudi. Pri tem pa ne gre le za starejše, tudi v starostni skupini od 30 do 59 let je vsaka šesta smrt povezana s kajenjem. Ocenjeni stroški prezgodnje umrljivosti, stroški zdravljenja, ter stroški izgube produktivnosti znašajo pet odstotkov slovenskega BDP.
Uporaba tobačnih izdelkov ima številne negativne posledice za zdravje. Med drugim vpliva na krajšo življenjsko dobo in manjše število let zdravega življenja. Zato je treba po besedah Ivana Eržena z NIJZ intenzivirati prizadevanja proti tobaku in tudi alkoholu. Eržen je še spomnil, da so današnje zdravstvene težave, povezane z uporabo tobaka, posledica politik v 80. letih, ko je bilo kajenje v zaprtih prostorih, na javnem prevozu in delovnem mestu nekaj običajnega.
Na kliniki Golnik vodijo enega izmed boljših primerov dobre prakse v boju proti kajenju. Za bolnike, ki kadijo, pripravljajo posebne intervencije za opuščanje kajenja. Sporočila bolnikom posredujejo že med hospitalizacijo, intervencije pa nadaljujejo tudi po odpustitvi iz bolnišnice. “Oblikovano imamo posebno multidisciplinarno ekipo zdravnikov, medicinskih sester in psihologinje, ki poskrbijo za beleženje kadilskega statusa pri vseh hospitaliziranih pacientih, dajanje kratkega nasveta vsem kadilcem in tudi sledenje bolnikom po odpustu iz bolnišnice,” je opisala Saša Kadivec s Klinike Golnik.
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu pa so prepoved kajenja razširili tudi na zunanje površine v okolici stavbe inštituta. Dim je namreč motil zaposlene in bolnike, opozarjajo tudi, da imajo zaposleni pravico do delovnega okolja brez cigaretnega dima.
