Pri gibanju v hladnem vremenu dnevno pokurimo nekaj sto kalorij več, kot pri enakih aktivnostih v toplejših mesecih. Naše telo namreč dela s polno paro, da bi ohranilo temperaturo, potrebno za preživetje. Zakaj potem pozimi nihče ne shujša, prej obratno?
Z nekaj spremembami do vitkosti v hladnih mesecih
Večina nas pozimi omeji gibanje na prostem in vse preveč radi ga nadomestimo s poležavanjem na kavču in nepogrešljivimi prigrizki. Tudi sicer večino časa preživimo v prijetno ogrevanih prostorih, krajši dnevi pa nam služijo kot izgovor za lenobo. Mit o zimskih zalogah maščob, ki naj bi jih telo kopičilo kot naravno izolacijo, pa je iz trte zvit, saj se redimo predvsem zaradi manj gibanja in povečanega vnosa kalorične hrane.
Z zavedanjem o telesnih potrebah in nekaj zdravimi spremembami v življenjskem slogu pa lahko hladno vreme celo obrnemo sebi v prid.
Gibanje na prostem je bolj učinkovito
Nizke temperature ne rabijo biti izgovor – oblecite se vremenu primerno, pa bo! Pohod ali tek v naravi ter pozimi smučanje, sankanje, kepanje ali drsanje so aktvnosti, s katerimi boste ubili roj muh na en mah: ob enaki prehrani, kot poleti, boste začeli topiti maščobne blazinice, zaradi gibanja boste bolj fit in zdravi, zaradi česar bo vaša odpornost na sezonske gripe in prehlade boljša, hkrati pa se boste izognili dolgočasju in posledični slabovremenski depresiji.
Zimski jedilnik?
V hladnih jesenskih in zimskih mesecih radi spremenimo naš jedilnik – na slabše. Za razliko od naših prednikov, ki so dejansko potrebovali bolj kalorično hrano z več maščobami, je mi ne. Živimo namreč na idealni bivalni temperaturi, ki je podobna poletni. Zato naj bo tudi prehrana temu primerna, z obilo zelenjave, sadja ter polnozrnatih žit.
Alkohol ne greje
Sploh Slovenci v hladnih mesecih radi veliko pijemo, saj nas kuhano vino in žganje tako lepo pogrejeta. A ne slepimo se, ravno tako nas bo pogrel čaj ali juha. Alkohol naj ostane zgolj in samo del družabnega življenja, v vsakdanjem pa se zavedajmo, da je grelni učinek alkohola le navidezen in da bi pijani prej zmrznili, kot trezni, če bi bili izpostavljeni mrazu.
Hrana, ki nas greje
Z določenimi živili lahko dejansko povišamo našo telesno temperaturo in si olajšamo hladne dni. Čili, feferoni in pekoča paprika vsebujejo kapsaicin, ki jim daje pekoč okus in oster vonj. Ob zaužitju nas – dobesedno – pogreje. Nekatere raziskave celo trdijo, da se ob užavnju živil s kapsaicinom v telesu sproščajo endorfini, kar izboljša naše počutje, spet druge opažajo povezavo med kapsaicinom in kurjenjem maščob v presnovi. Podobno nas pogreje tudi črni poper zaradi snovi piperin, ki jo vsebuje. Ingver ima veliko zdravilnih in blagodejnih učinkov na naš organizem, no, eden od njih je tudi ta, da nas pekoča korenina konkretno pogreje.
Res je, da zgoraj našteto od nas zahteva, da opustimo ali omejimo nekatere razvade, ki nam sicer polepšajo turobne mesece. Vendar pa nam je lahko v motivacijo misel na posledice discipliniranega življenjskega sloga – ko bomo že spomladi fit za poletje!
