Zvišan krvni tlak je pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca, možgansko kap, ledvične bolezni in celo bolezni oči. Za razliko od drugih bolezni, na katere nas opozorijo določeni znaki oz. simptomi, visok krvni tlak pogosto sprva ne povzroča težav, nič ne boli, zato ga imenujemo tudi tihi ubijalec. Edini način, da ugotovimo, ali je naš krvni tlak zvišan je, da ga izmerimo. Zdravljenje hipertenzije z zdravili, ki znižujejo krvni tlak, znatno zmanjša tveganje za te nevarne zaplete, opozarjajo v Združenju za arterijsko hipertenzijo.
Po navedbah združenja zaenkrat ni dokazov, da so ljudje z zvišanim krvnim tlakom bolj izpostavljeni tveganju okužbi z novim koronavirusom. Prav tako trenutno ni dokazov, da različne vrste zdravil za zdravljenje hipertenzije vplivajo na tveganje za covid-19, zato bolnikom s hipertenzijo po navedbah združenja ni treba spreminjati svojega zdravljenja.
Poleg splošnih pravil za zaščito pred okužbo, kot je redno umivanje rok, ohranjanje socialne razdalje in drugo, v združenju svetujejo, naj bolniki po možnosti doma merijo krvni tlak. “Krvni tlak lahko niha, je nekoliko nižji ali višji kot običajno, vendar ne spreminjajte zdravljenja, ne da bi se prej posvetovali s svojim zdravnikom,” so zapisali in opomnili, da je nižji krvni tlak lahko posledica slabe hidracije. Ostanejo primerno hidrirani, zlasti starejši, ki slabo pijejo, naj si sestavijo urnik za uživanje tekočin, s čimer si bodo zagotovili primeren dnevni vnos tekočin, še svetujejo na združenju.
Svetovni dan hipertenzije je uvedla Svetovna liga za hipertenzijo leta 2005. Skoraj vsak četrti odrasli človek na svetu, kar je skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi, živi s hipertenzijo, ozaveščenost o bolezni pa je 46-odstotna.
V Sloveniji možganska kap doleti okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2000 jih umre, še pogostejša pa je invalidnost. Tudi okvare srca, ki so lahko posledica dolgotrajno povišanega krvnega tlaka, so lahko usodne. Navsezadnje ta kronična bolezen v svetu povzroči okoli 9,4 milijona smrti letno.
