“Globalna odprava smrtne kazni je pomembna tako z vidika varovanja človekovega dostojanstva kot zaradi nepovratne škode, ki jo povzroča, še posebej v luči dejstva, da nobeno sodstvo ni brez napak. Obenem podatki kažejo, da smrtna kazen ne zmanjšuje stopnje kriminala. Zato ob tej priložnosti pozivamo vse države, ki še ohranjajo smrtno kazen, da jo čim prej odpravijo oziroma uvedejo moratorij na njeno izvrševanje,” so zapisali na MZZ.
Dodali so še, da je še posebej zaskrbljujoča in nedopustna izvedba smrtne kazni nad mladoletnimi osebami, nosečnicami ali osebami z duševnimi boleznimi in motnjami. To je tudi v nasprotju z mednarodnim pravom človekovih pravic, so poudarili.
Na ministrstvu so še spomnili, da je letos junija v Oslu potekal šesti svetovni kongres zoper smrtno kazen, ki je prispeval k osveščanju o negativnih vidikih smrtne kazni. Slovenija tovrstne krepitve prizadevanj proti smrtni kazni pozdravlja, so poudarili.
Dodali so še, da se bo v 3. odboru Generalne skupščine Združenih narodov jeseni ponovno sprejemala resolucija o vzpostavitvi moratorija na smrtno kazen, ki jo Slovenija močno podpira. “Uspešen sprejem dosedanjih resolucij ZN o tej temi potrjuje dejstvo, da vse več držav podpira vzpostavitev splošnega moratorija na smrtno kazen. Pozitiven znak je tudi odprava smrtne kazni in vzpostavitev moratorija na smrtno kazen v številnih ameriških, afriških in azijskih državah,” so še dodali v sporočilu za javnost.
Doslej so sicer smrtno kazen v celoti odpravile 104 države, medtem ko jo je lani izvršilo 25 držav, kažejo podatki svetovne koalicije proti smrtni kazni, ki združuje več kot 150 organizacij. Koalicija je opozorila, da so se nekatere vlade v zadnjih letih kljub svetovnemu gibanju za odpravo smrtne kazni po terorističnih napadih v imenu zaščite svoje države in prebivalcev znova zatekle k izvajanju tovrstnega kaznovanja.
Prvo peterico, ko gre za izvrševanje usmrtitev, sestavljajo Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Pakistan in ZDA. Slednja je po podatkih francoske tiskovne agencije AFP doslej letos usmrtila 16 zapornikov, lani pa 28, kar je bila sicer najnižja številka v zadnjih 24 letih.
