Mednarodno priznani strokovnjaki so izhodišča za pripravo strategije v luči finančne perspektive 2021-2027 opremili z naslovom Kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja. Čeprav v Sloveniji letno priraste štiri kubične metre lesa na prebivalca, ga za izdelke porabimo le okoli pol kubičnega metra na prebivalca, so nekatere ugotovitve študije iz lanske jeseni povzeli na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Če bi predelali tri milijone kubičnih metrov lesa, bi v izdelke vezali skupaj okoli 7,5 milijona ton ogljikovega dioksida, kar je skoraj 50 odstotkov letnih emisij v Sloveniji. Ovrednoteno s ceno ogljičnih kuponov to pomeni do 170 milijonov evrov letno.
Podatki o izvozu kažejo, da Slovenija posekanega lesa še zmeraj preveč izvozi. Leta 2018 smo ob prirastu 8,8 milijona kubičnih metrov posekali 6,1 milijona kubičnih metrov hlodovine, od tega smo doma predelali 1,7 milijona kubičnih metrov, izvozili pa 3,6 milijona kubičnih metrov lesa ter lesnih ostankov.
V preteklih desetletjih se je zaradi take prakse zmanjšalo število zaposlenih v lesni in pohištveni panogi, proizvodnja polizdelkov za pohištveno industrijo pa je tako rekoč povsem izginila. Prav tako je še zmeraj prevelik poudarek na energetski izrabi lesa, medtem ko je les premalo upoštevan v programih spodbujanja energetske obnove objektov in novogradenj.
Zaradi zapostavljanja panoge v zadnjih desetletjih študija ugotavlja, da smo bili prikrajšani za skoraj 10 milijard evrov, so povzeli na gospodarskem ministrstvu.
Strokovnjaki v študiji predlagajo več ukrepov, s katerimi bi lahko pospešili razvoj lesnopredelovalne panoge v Sloveniji. Med njimi so spodbujanje povpraševanja po lesnih izdelkih, spodbujanje investicij in realizacija naložb v lesno industrijo, ki jih je vlada uvrstila med strateške investicije, usmerjanje sredstev iz podnebnega in Eko sklada v projekte in začetne investicije v lesni industriji ter za podporo leseni gradnji in uporabi lesenih izdelkov ter zaračunavanje okoljskih stroškov pri proizvodnji.
Predlagajo tudi uvedbo označevanja ogljičnega odtisa proizvodov in objektov ter obdavčitev izdelkov glede na ogljični odtis, podporo uporabi lesa prek uredbe o zelenem javnem naročanju, ustanovitev državnega trajnostnega sklada in zagotovitev sredstev za razvoj inovativnih tehnologij in izdelkov ter izvajanje promocije lesa in lesnih izdelkov.
Direktorat za lesarstvo na osnovi analize že pripravlja ukrepe in izvaja aktivnosti za ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj panoge ter jih vnaša v strateške dokumente, so podčrtali. Nadaljuje tudi z različnimi promocijskimi aktivnostmi in s pripravo spodbud za podjetja.
Trenutno je aktualen razpis, ki nudi spodbude malim in srednjim podjetjem za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu, v pripravi pa je še razpis za kompetenčne centre. Prav tako direktorat v letošnjem letu nadaljuje s promocijskimi aktivnostmi za ozaveščanje o prednostih rabe lesa, prvi strokovni posvet na temo znižanja emisij toplogrednih plinov z uporabo lesa je načrtovan marca, letošnji dan slovenskega lesarstva z razstavo Čar lesa pa je predviden v začetku junija.
V pripravi študije o izkoriščanju potenciala lesa in lesne industrije so med drugim sodelovali strokovnjaki institucije InnoRenew, vključno s predsednico mednarodnega Združenja za znanost o lesu in tehnologiji Andrejo Kutnar in Črtomirjem Tavzesom, ki sodeluje pri pripravi strateških dokumentov lesnega sektorja na evropski ravni. Sodeloval je tudi zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Franc Pohleven, so še navedli na ministrstvu.
