Ustanovna skupščina Košarkarske zveze Slovenije je bila 15. januarja 1950 na Taboru v Ljubljani. Ustanovitelji KZS so bili Tine Benedičič, Adi Klojčnik, Danilo Erbežnik, Vojmil Šerbec, Marko Deu, Stane Fugina, Tugomir Vozelj, Peter Breznik, Dušan Kit in Miran Počkar, prvi predsednik Košarkarske zveze Slovenije pa je postal Tine Benedičič.
KZS je ob koncu leta 1950 združevala devetnajst sekcij in 630 članov, dandanes pa ima 134 klubov in 41.831 članov.
Košarka razvija kolektivni duh
Košarka se je na slovenskih tleh igrala, še preden je bila ustanovljena Košarkarska zveza Slovenije. Prvo neuradno tekmo v Sloveniji sta odigrali sokolski društvi Maribor in Murska Sobota, in sicer leta 1922. Rezultat je bil 28:13 za Mariborčane. Leta 1939 je bila na sporedu tekma med sokolskima društvoma Ljubljane in Maribora, a je “uradni” začetek razvoja košarke prestavljen na kasnejši datum.
Povezan je s tremi K-ji – Milošem Koscom, Adijem Klojčnikom in Slavkom Kokotom. Vsi so študirali na višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu, kjer so prišli v stik s študenti, ki so se s košarko seznanili med študijem na Češkem. Bili so veliki košarkarski fanatiki z ustrezno izobrazbo in veliko ljubeznijo do tega športa, ki so ga predstavljali dijakom. Poudarjali so predvsem, da je to igra, v kateri se uživa in razvija kolektivni duh.
Ko je bil KZS ustanovljena, so košarko igrali v Ljubljani, Mariboru, Celju, Solkanu, Murski Soboti, Lendavi, Sežani, Brežicah, Trbovljah, Novem mestu, Šoštanju, Postojni, Domžalah, Ajdovščini, Gorici in Kopru. Od slovenskih klubov je bil v teh letih najuspešnejši Železničar iz Maribora, ki je med leti 1949 in 1951 osvojil tri zaporedna prvenstva, obenem pa tudi prvo pod okriljem KZS.
V Ljubljani je sta bila dva kluba – Železničar in AŠK, ki je 1957 postal prvak Jugoslavije. Skoraj istočasno kot moški so se v košarko vključila tudi dekleta. Pionir poučevanja pa je bil profesor Miloš Kosec, ki je takrat deloval na Taboru.
Od prve uradne reprezentančne tekme 1992 do zlata na EP leta 2017
Košarkarska zveza Slovenije je postala polnopravna članica Mednarodne košarkarske zveze FIBA 10. januarja leta 1992. Prve reprezentančne tekme pod slovensko zastavo s Triglavom v grbu so bile odigrane 1992 v Litiji, prva uradna reprezentančna akcija za moške pa so bile kvalifikacije za olimpijske igre 1992.
V Španiji so pod vodstvom Zmaga Sagadina nastopili Jure Zdovc, Roman Horvat, Jaka Daneu, Marijan Kraljević, Dušan Huptman, Teoman Alibegović, Peter Vilfan, Slavko Kotnik, Primož Bačar, Zoran Golc, Boris Gorenc in Žarko Đurišić.
Tako blizu kot je bila tedaj Slovenija olimpijskim igrah v Barceloni ni bila nikoli več. Novo enkratno priložnost za uvrstitev na edino veliko tekmovanje, ki ji še manjka, bo imela letos poleti, ko bo v Kaunasu pod taktirko Luke Dončića zaigrala na kvalifikacijskem turnirju za Tokio.
Sicer pa so fantje igrali na vseh trinajstih evropskih prvenstvih od osamosvojitve dalje ter na treh zaporednih svetovnih prvenstvih. Prvič so se med osem najboljših na EP uvrstili 2005 v Beogradu, čez štiri leta na Poljskem so prvič igrali v polfinalu, 2013 je Slovenija prvič organizirala eurobasket, 2017 pa je sledil še največji uspeh – zlata medalja na EP v Istanbulu.
Svetla prihodnost slovenske košarke
Slovenija je brez dvoma košarkarska država, ki se v zadnjem obdobju razvija tudi na ostalih košarkarskih področjih. Ženska reprezentanca je nastopila na zadnjih dveh evropskih prvenstvih, reprezentance 3 x 3 osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih ter se potegujejo za nastop na OI 2020, uspešne pa so tudi reprezentance v mlajših kategorij.
Mlajši člani do 20 let so bili evropski prvaki 2000 na Ohridu in 2004 v Brnu, mlada ženska reprezentanca do 20 let je bila srebrna 2017 na Portugalskem, zadnje odličje – tretje mesto – pa je lani osvojila moška izbrana vrsta do 18 let v grškem Volosu.
