V raziskavi so sodelovali tudi raziskovalci Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in učitelji ljubljanske medicinske fakultete pod vodstvom endokrinologa Tadeja Battelina, so še zapisali.

Raziskovali so merjenje učinkovitosti in varnosti uporabe umetne inteligence pri osebah s sladkorno boleznijo, ki imajo nameščeno inzulinsko črpalko in senzor za neprekinjeno merjenje glukoze v podkožju.

V šestmesečni raziskavi so delovanje umetne inteligence ali t. i. DreaMed Advisorja primerjali z delovanjem zdravnikov specialistov pri obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo.

Raziskava je potekala na način, da se je DreamMed Advisor najprej napolnil s podatki o kontinuiranem merjenju sladkorja in danih odmerkih inzulina, po tem obdobju pa je sam predlagal njegove optimizirane odmerke, ki jih je zdravnik virtualno odobril.

Umetna inteligenca je predlagane vrednosti preiskovancem s sladkorno boleznijo nato poslala kot SMS sporočilo, ti pa so nove predlagane vrednosti vnesli v svoje inzulinske črpalke.

Končni rezultati raziskave so pokazali, da je bila umetna inteligenca v oceni, kolikšen odmerek inzulina potrebuje bolnik glede na stopnjo sladkorja v krvi, najmanj tako dober kot najboljši zdravniki specialisti.

Da je raziskava pokazala, da je lahko uporaba umetne inteligence enako varna in učinkovita rešitev za posameznike s sladkorno boleznijo kot storitve zdravnikov diabetologov, je Battelino, sicer predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na pediatrični kliniki, poudaril tudi za revijo Nature Medicine, v kateri je bila raziskava objavljena. Uporaba umetne inteligence lahko tako v vsakodnevni praksi zdravljenja bolezni poveča raven skrbi za bolnike, vzpostavlja nove oblike varnega virtualnega upravljanja s sladkorno boleznijo in bolnikom olajša življenje.