Tromboza, ki je eden od vodilnih vzrokov za prezgodnjo smrt, je življenjsko nevarna bolezen, pri kateri pride do zamašitve arterije ali vene s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap kot posledica arterijske tromboze sta v javnosti dokaj dobro poznana, kar pa ne velja za posledice venske tromboze, so opozorili v institutu.
Proces, ki privede do venske tromboze, imenujemo venska trombembolija. Ta je glavni vzrok nastanka dveh resnih srčno-žilnih bolezni: tromboze globokih ven, pri kateri strdek zamaši krvni pretok v veni, in pljučne embolije, pri kateri se strdek z mesta nastanka v veni premakne in zamaši pljučno arterijo.
Srčno-žilne bolezni so sicer poglavitni vzrok smrti po vsem svetu. V Evropi je odstotek smrti zaradi njih še posebej visok (45 odstotkov), kar pomeni skoraj štiri milijone ljudi na leto. Venska trombembolija je na tretjem mestu med vzroki smrti, povezanimi s srčno-žilnimi boleznimi, takoj za srčnim infarktom in kapjo.
Težava pri venski trombemboliji je pomanjkljiva terapija, ki bolnike izpostavlja visoki verjetnosti za resno krvavitev. Poenostavljeno rečeno, aktualna zdravila, ki jih uporabljamo za preprečevanje strjevanja krvi v venah, učinkovito preprečujejo tudi strjevanje krvi v primeru poškodbe krvožilnega sistema. Zato je raziskovalni cilj številnih skupin po svetu razvoj učinkovin, ki bi učinkovito, a usmerjeno, zavirale zgolj strjevanje krvi v venah.
Znanstveni konzorcij pod vodstvom Križaja, v katerem sodelujejo tudi raziskovalci z Nacionalne Univerze v Singapurju, Novartisa v Baslu in Univerze v Severni Karolini, je na zelo dobri poti, da jim to uspe. Iz strupa modrasa so namreč izolirali beljakovino z antikoagulantnim delovanjem, ki sodi v strukturno popolnoma novo skupino zaviralcev strjevanja krvi.
Izdelali so prostorski model strukture kompleksa med modrasovo beljakovino in njeno tarčo v krvi ter tako podali osnovo za racionalno načrtovanje antikoagulantnih učinkovin nove generacije z usmerjenim delovanjem, ki bodo varno zdravile vensko trombembolijo, so še zapisali.
