Seveda kakor je že to v navadi danes, tudi vsaka sol ni dobra. Zgoraj omenjena je nerafinirana naravna morska sol ali rahlo rožnata himalajska sol. Ti dve vrsti soli sta priporočljivi, če pa ste pikolovski, boste raje uporabljali himalajsko, ker jo izkopljejo potem ko je ležala milijone let nedotaknjena visoko pod himalajskimi gorami. Morja so danes, sploh tam kjer se nahajajo soline, že dokaj onesnažena, tako da glede neoporečnosti, je sigurno v prednosti himalajska sol.

Preveč soli povzroča visok krvni tlak?

Protagonist tega mita je raziskovalec Lewis Dahl, ki je v sedemdesetih letih hranil laboratorijske podgane z velikimi količinami soli, pri katerih je nato ugotovil visok krvni tlak. Ta raziskava pa je problematična s tega vidika, da so te podgane dobivale količino soli ekvivalentno pol kilograma glede na človeka, kar je približno petdesetkrat več kot je neka običajna količina, tako da ta raziskava ni ravno merodajna. Nobena druga raziskava do sedaj ni dokazala povezavo med soljo in visokim krvnim tlakom. Je pa nekaj evropskih raziskav izpred nekaj let, v katerih so dokazali, da premajhna količina soli v prehrani znatno poviša tveganje za srčnim infarktom in ostalimi kardiovaskularnimi boleznimi, predvsem kot posledica pomanjkanja mineralov, pomanjkanje natrija pa v bistvu povzroča visok krvni tlak. Se pravi pomanjkanje soli je krivo za povišan krvni tlak, ne pa preveč soli. Oziroma, za previsok krvni tlak je najpogosteje kriva napačna dieta in s tem povzročeno pomanjkanje ali neuravnoteženost mineralov.

Koliko soli dnevno?

Tukaj je veliko različnih teorij, koliko gramov soli naj bi bila optimalna količina, ki pa so dokaj nesmiselne. Nujno sicer potrebujemo manj kot 1,5g na dan, vendar moramo upoštevati, da se ta količina povečuje z aktivnostjo, visokimi vremenskimi temperaturami zaradi znojenja ter morebitnim pomanjkanjem mineralov. Pri zdravi dieti boste težko pretiravali s soljo, pri junk food dieti, pa je lahko vnos soli hitro nekajkrat višji od običajnih potreb. Industrijska hrana namreč vsebuje veliko soli, z namenom izboljšati okus in čim več prodati. Težava je v tem, da toliko soli v kombinaciji z vsemi drugimi kemikalijami in aditivi pomeni že grožnjo zdravju, sploh če pomislimo, da industrijska hrana v veliki večini vsebuje rafinirano sol.

Rafinirana sol – prava sol?

Ne boste verjeli, ampak tudi industrija ima svojo različico soli, rafinirano sol, očiščeno vseh koristnih mikroelementov, tako da se delež natrija in klorida poveča na 99,7%, kar pomeni da ti minerali niso več v naravnem ravnotežju in zato jih v bistvu telo ne zna izkoristiti pravilno. Zato potrebujete 23g vode za nevtralizacijo grama take rafinirane soli, kar pomeni da hitro pride do zatečenosti telesa, kar se pri naravni soli to ne dogaja. Dodatna težava so aditivi proti strjevanju, strupene kemikalije kot so npr. natrijev ferocijanid, aluminijev silikat, amonijev citrat, ki so toksični ter za katere nočete, da so v vašem telesu.

Delež natrija v soli je 39%

Za preživetje potrebujete 500mg natrija na dan, kar nanese okoli 1.3g soli. Natrij med drugim skrbi za uravnoteženost nivojev telesnih tekočin, klorid pa za kislo-alkalno ravnotežje. Brez soli tudi srce ne more delovati optimalno, v glavnem sol regulira veliko procesov v telesu.

Relacija natrij-kalij

Kalij, mineral ki je med drugim pomemben za uravnavanje ph-ja v telesnih tekočinah, ima tudi pomembno vlogo pri regulaciji krvnega tlaka. Špekulira se, da naj bi bilo pomanjkanje kalija bolj krivo za visok krvni tlak kakor pa pomanjkanje natrija. Tukaj je pomembno pravilno razmerje natrijkalij, pri junk food dieti pa je ravno to razmerje čisto porušeno. Industrijska hrana vsebuje mnogo preveč rafinirane soli(natrija) in mnogo premalo kalija, zato potem krivijo natrij za previsok krvni tlak.

Zanimivost:

1.argument, da več soli dnevno ne škodi, se kaže v vsaki bolnišnici, kjer pacienti v dnevni trilitrski dozi fiziološke raztopine dobijo 27g soli, pa zato nobenega ne skrbi visok krvni tlak. 2.svetovna avtoriteta na področju nutricionizma Ori Hofmekler, ima zanimivo teorijo o zadostnem vnosu mineralov. Pravi, da če vam primanjkuje mineralov, vam bodo živila bogata z njimi bolj okusna, dokler ne zadostite telesu in njegovim potrebam. To se lahko nanaša tudi na sol, ki je bogata z minerali. Če vam primanjkuje mineralov, boste tako malo bolj solili hrano. Opazujte in ugotovite če ta teorija drži.

Kaj pa jodirana sol?

Zadnje čase ima jodirana sol veliko zagovornikov med zdravniki, ker se je pojavilo pomanjkanje joda med populacijo. Celo dajejo prednost jodirani soli pred naravno nerafinirano soljo samo zaradi joda, ki je seveda mineral, ki je nujno potreben za optimalno delovanje telesa. Vendar pa vam ni treba uporabljati manjvredne jodirane soli, ki je rafinirana in kot je bilo že zgoraj omenjeno, tudi škodljiva zaradi aditivov, ker lahko zadostite potrebam telesa po jodu tudi z drugimi viri in sicer domačimi jajci, surovim mlekom, algami in drugo morsko hrano, vendar pazite da ni iz onesnaženih vod.

Za konec:

Uporabljajte himalajsko naravno ali nerafinirano morsko sol, izločite čimveč procesirane hrane, poskrbite za zadostno količino kalija v prehrani in ne bo vam treba skrbeti za količino soli, ki jo zaužijete. Brez utemeljenega razloga je nezdravo povsem izločiti sol iz prehrane. Kdo mora vseeno paziti na previsok vnos soli? Tisti z visokim krvnim tlakom, ki so podedovali občutljivost na sol. Tisti z ledvičnimi boleznimi. Tisti z osteoporozo.

Našega strokovnjaka Braneta Bogdanoviča, avtorja članka, lahko najdete in kontaktirate preko njegove spletne strani alivestekajjeste.si