“Rekonstrukcija nosu po popolni amputaciji predstavlja enega najzahtevnejših posegov,” je na novinarski konferenci poudaril predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Uroš Ahčan, ki je bolnico operiral skupaj z Vojkom Didanovičem s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana.

Nov nos iz kosti in mehkih tkiv so napravili na podlahti bolnice, ga pustili mesec dni, da se je zacelil po 3D-modelu, in ga nato prenesli na njen obraz. Prednosti take rekonstrukcije nosu, ki je izdelan iz telesu lastnih tkiv, so tudi v manjšem številu operacij, hitrejšem celjenju in krajši rehabilitaciji.

Popolna rekonstrukcija nosu je v dveh skoraj deveturnih operacijah bolnici, ki sicer ni bila primerna kandidatka za transplantacijo dela obraza, korenito spremenila življenje in ji omogočila normalno vrnitev v vsakodnevni življenjski ritem. Že kmalu po operaciji je lahko normalno dihala ter intenzivneje vohala in okušala. “Zagotovili smo dobro funkcijo in lep estetski videz,” je zatrdil Ahčan in pojasnil, da je približno pol leta po zadnjem posegu rezultat stabilen, zapletov pa ne pričakujejo.

Ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 20 bolnikov s popolno amputacijo nosu, ki bi lahko bili primerni kandidati za tako rekonstrukcijo, ena bolnica se že zanima za poseg.

Ahčan je še poudaril, da je za uspešnost take operacije ključna predanost in strokovnost celotne ekipe, ki sodeluje pri operaciji in kasneje pri negi. Izkušene in visoko usposobljene medicinske sestre morajo namreč vsako uro spremljati morebitne zaplete, prav tako pa nudijo tudi psihično oporo, je poudarila tudi glavna medicinska sestra na oddelku za plastično kirurgijo Nataša Žakelj.

“Uspešnost države se ne meri samo z BDP, ampak tudi z dosežki njenih prebivalcev,” je še izpostavil Ahčan. Po njegovi oceni je taka inovacija dokaz, da je v ljubljanskem UKC doma vrhunska medicina, ki je sposobna reševati kompleksne probleme in premikati meje v svetovnem merilu.

Takšen poseg je namreč povsem nov. Na Kitajskem sicer lahko z bio tiskalniki iz ušesnega hrustančnega tkiva natisnejo nos, a je težava pri tem prekrvavitev organa.

“Uspešno opravljena operacija nosu dokazuje, da slovenska medicina sodi v sam vrh svetovne stroke,” pa je v čestitki ekipi zapisal minister za zdravje Samo Fakin.