NIJZ je v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah preverjal pripravo obrokov. Lani so spremljali 78 šol in vrtcev, ki v povprečju dnevno pripravijo 839 obrokov, izhaja iz poročila NIJZ o spremljanju prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih v letu 2018. Spremljali so tako kakovost obrokov kot kombinacije živil.

Večina šol in vrtcev obroke pripravlja v lastni kuhinji, takih je 82 odstotkov. Zunanji ponudnik pa obroke pripravlja za 18 odstotkov šol in vrtcev. Povsod je jedilnik objavljen na oglasni deski, večinoma ga objavijo tudi na spletni strani.

Sadje in zelenjavo otrokom ponudijo pogosto, ribe pa redko

Strokovnjaki priporočajo vključitev sadja in zelenjave v vse obroke, in to počnejo v 76 odstotkih vrtcev in šol. V kosilo sadje in zelenjavo vključujejo skoraj vsi vrtci in šole (95 odstotkov). Nekoliko redkeje sta na krožnikih ob dopoldanski malici ali zajtrku (83 odstotkov) ter popoldanski malici (70 odstotkov).

Polnozrnati izdelki naj bi bili vključeni v polovico obrokov. Otrokom jih v vrtcih in šolah največkrat postrežejo pri dopoldanskih malicah, in sicer v okoli 48 odstotkih. Manjkat so na meniju pri popoldanski malici (38 odstotkov), v zgolj 23 odstotkih pa pri kosilu.

Mleko in mlečne izdelke naj bi otroci ter mladostniki zaužili predvsem pri dopoldanski malici, dopoldne jih kuhinje postrežejo v 44 odstotkih.

Belo meso strokovnjaki priporočajo v 40 odstotkih dnevnih obrokov. Podatki kažejo, da je bilo otrokom postreženo v 25 odstotkih kosil, v 13 odstotkih dopoldanskih malic in v 10 odstotkih popoldanskih malic.

Ribe in ribje jedi pa se na jedilniku pojavijo redko, čeprav se uživanje rib priporoča vsaj enkrat na teden. Med razlogi so težave pri transportu v dislocirane enote ter slabša izbira rib na trgu. Zato pogosteje pripravijo manj kakovostne, zamrznjene ribe oz. ribje izdelke.

60 odstotkov kuhinj enkrat tedensko pripravi dan brez mesnih obrokov, s čimer sledijo priporočilu strokovnjakov. Vsak dan je mesni obrok na voljo v 15 odstotkih šol in vrtcev. Vegetarijanski meni vsak dan pripravijo v 22 odstotkih šol in vrtcev.

Na jedilnike pa se, kljub temu da niso zdrava izbira, prepogosto uvrščajo pekovski in slaščičarski izdelki, že pripravljene slaščice, sladkani mlečni izdelki ter salame, hrenovke in paštete. Predvsem pri popoldanskih malicah so otrokom pogosto postreženi tudi predpakirani izdelki. V zadnjih letih pa se zmanjšuje vključevanje sladkih pijač v jedilnike.

Šole pri uvajanju manj priljubljene, a zdrave hrane pogosto popustijo željam otrok

Otrokom in mladostnikom najbolj teknejo sadje, sadne jedi, meso in mesne jedi ter priloge. Na krožnikih pa najpogosteje ostajajo zelenjava, zelenjavne jedi in juhe. Pogosto ostajajo tudi mleko in mlečne jedi, enolončnice, obare, buče ter namazi.

Za zmanjševanje ostankov vrtci in šole nove jedi uvajajo postopoma ali pripravijo degustacije. Učitelji otroke spodbujajo k poskušanju, z učenci pa se veliko pogovarjajo tudi o pomenu zdrave prehrane.

Vendar šole pri uvajanju manj priljubljene prehrane hitro popustijo željam otrok. Tako na jedilnike zdrave, a nepriljubljene jedi uvrščajo redkeje, prednost pa dajejo všečnim jedem.

Več kot polovica vrtce in šol nima težav pri pripravi dietnih obrokov

Več kot polovica vrtcev in šol nima težav pri pripravi medicinsko utemeljenih diet. Šolske kuhinje se sicer pri pripravi dietnih obrokov soočajo s številnimi izzivi. Izpostavljajo pomanjkljive deklaracije na živilih, težavo z dobavo hrane in kadrovsko ter finančno stisko.

Preglavice jim povzroča tudi nezaupanje staršev, otroci pa dietne jedilne pogosto zavračajo.

V šolskih kuhinjah kot največje izzive izpostavljajo prostorske omejitve, kadrovsko pomanjkanje in pomanjkanje izobraževanj za kuharje. Težava pri dobavi živil je tudi slab odziv lokalnih ponudnikov, predvsem ekoloških pridelovalcev živil. Ti se na razpise pogosto ne prijavijo, saj jim zahtevna dokumentacija predstavlja težavo. Lokalna ekološka živila pa so tudi precejšen finančni zalogaj za šolske kuhinje.

Uživanje od doma prinešene hrane močno odsvetovano

NIJZ vrtcem in šolam svetuje, naj konkretno opredelijo dejavnosti, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje, zagotovijo stalen dostop do pitne vode in v skladu z možnostmi tudi do sadja ali zelenjave. Priporočajo pogostejše vključevanje rib in svetujejo ponujanje rib v namazu. Jedilniki pa naj bodo bolj pestri, še pišejo.

Med drugim svetujejo še, da šole ne ponujajo sladkih pijač in ne uporabljajo jušnih kock, pripravljenih jedi in dehidrirane zelenjave. Pecivo, mlečne sladice in sadne sokove pa je treba na jedilnik uvrščati redkeje.

Močno odsvetujejo tudi uživanje živil, ki jih otroci prinesejo od doma. Navajajo, da ta živila porušijo energijsko in hranilno ravnotežje, ustvarjajo socialne razlike in spodbujajo izbirčnost. Šola za ta živila težje zagotovi varnost in primerno shranjevanje. Praznovanja, kot so rojstni dnevi, se lahko po njihovih navedbah obeleži tudi z družabnimi igrami in rajanjem.