Amigdala je del možganov v obliki mandlja poleg hipokampusa, za katerega velja, da upravljal s čustvi, strahom, tesnobo, užitkom in stresom.

Po navedbah ekipe znanstvenikov je zelo dejavna amigdala povezana s povečano aktivnostjo kostnega mozga in vnetjem arterij, in to bi lahko pojasnilo večje tveganje za bolezni srca in kap, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Podatki znanstvenikov pod vodstvom Ahmeda Tawakola iz splošne bolnišnice v ameriškem Massachusettsu nakazujejo, da bi lahko amigdala, ki je zelo pod stresom, pošiljala signale kostnemu mozgu, da ta proizvaja več levkocitov, kar bi lahko posledično povzročalo oženje arterij in vnetje, kar vodi v srčno-žilne bolezni.

Ta morebitna povezava po ocenah Tawakola kaže, da bi lahko zmanjšanje stresa prineslo koristi, ki presegajo zgolj občutek boljšega psihološkega počutja.

V študiji so znanstveniki preučili posnetke PET in CT možganov, kostnega mozga in dejavnosti vranice, kot tudi vnetje arterij 293 bolnikov. Bolnike so v povprečju spremljali 3,7 leta, v tem obdobju pa jih je 22 utrpelo “srčno-žilni dogodek”, to je srčni napad, odpoved srca, kap ali zožitev arterij, so navedli znanstveniki.

“Tisti z večjo dejavnostjo amigdale so imeli večje tveganje za posledično srčno-žilno bolezen, težave pa so razvili prej kot tisti z nižjo dejavnostjo,” so dodali.

V okviru študije so izvedli še ločeno raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 bolnikov z zgodovino posttravmatske stresne motnje. “Tisti, ki so poročali o najvišjih ravneh stresa, so imeli najvišje ravni dejavnosti amigdale in več znakov vnetja v krvi in na stenah arterij,” je še ugotovila ekipa znanstvenikov.

Kot dodaja AFP, je že leta 2014 objavljena študija pokazala, da lahko kroničen stres povzroči preveliko proizvodnjo levkocitov, ki se nalepijo na stene arterij ter omejijo pretok krvi in povečajo tvorjenje strdkov, kar vodi v večje tveganje za srčne napade oz. kapi.