Paradižnik je “zlato jabolko”

O tem, da je paradižnik, ki se uvršča med top 10 najbolj zdravih živil, s svojimi zdravilnimi sestavinami očaral že naše prednike, priča njegovo ime. Italijani so namreč to živilo poimenovali z besedo pomodoro, kar izvira iz besedne zveze pomi d’oro, ki v prevodu pomeni zlato jabolko. In medtem, ko so ga eni evropejci poveličevali, drugi pa verjeli, da je pravi afrodiziak, je pri tretjih paradižnik dolgo časa veljal za nevarnega človeškemu zdravju in celo strupenega. Splošno priljubljen je postal šele ob koncu 19. stoletja.

In čeprav paradižnik že od nekdaj štejemo k zelenjavi, tako po načinu vzgoje kot uporabi, gre pri tem živilu dejansko za sadje, za jagode, ki nastanejo z oploditvijo cvetov.

Paradižnik ima majhno energijsko vrednost, saj vsebuje 94 odstotkov vode…

Paradižnik danes uvrščamo med najbolj razširjene vrtnine, saj je prisoten v vseh kuhinjah sveta. Uporabljamo ga lahko namreč na vse mogoče načine in iz njega pripravljamo razne glavne jedi ali priloge, ki se podajo tako k mesu kot tudi h krompirju in testeninam. Paradižnik vsebuje približno 94 odstotkov vode, 1 odstotek beljakovin, 0,3 odstotka maščob in okoli 4 odstotke ogljikovih hidratov. 100 gramov paradižnika ima 80 kJ ali 20 kcal.

… in ogromno vitaminov

Vsebuje predvsem veliko vitamina C, A, B, E in K, cenjen pa je zaradi svojega posebnega in prijetnega okusa, ki hrani daje tudi prijeten vonj in barvo. Bogat je z minerali, posebno s kalcijem, magnezijem in železom. Poleg tega vsebuje številne organske kisline in pektine, ki vzpodbujajo tek, aktivirajo prebavne procese in preprečujejo škodljivo delovanje bakterij. Rdečo barvo paradižniku daje likopen, ki je za naše zdravje še posebej pomemben.

Paradižnik je učinkovit v boju proti UV žarkom in rakastim obolenjem

K zdravilnemu učinku paradižnika najbolj pripomore likopen, ki z ostalimi hranilnimi snovmi iz hrane povečuje zaščitni faktor kože, da se lažje upira napadom škodljivih sončnih žarkov. Likopen lahko posredno zmanjšuje tudi tveganje za nastanek starostne degeneracijske rumene pege, predvsem pa deluje zaščitno pri nastanku raka. Najbolj je učinkovit pri zmanjševanju tveganja za nastanek raka na prostati, nove študije pa kažejo, da pomaga varovati tudi pred rakom dojk, prebavil, materničnega vratu, mehurja in pljuč. To velja predvsem za kuhan ali predelan paradižnik.

Paradižnikovi blagodejni učinki na srce

Pomembno vlogo ima tudi pri zmanjševanju tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Je bogat vir kalija in niacina, zato je učinkovit za doseganje primernega srčnega tlaka, niacin pa ponavadi uporabljamo za zniževanje povišane ravni holesterola v krvi. Povišana raven le-tega je namreč povezana z večjim tveganje za nastanek bolezni srca.

Za kaj je še zdrav paradižnik?

Poleg tega paradižnik pospešuje izločanje vode iz organizma, regulira prebavo in vzpodbuja delovanje trebušne slinavke. Vitamin K pomaga vzdrževati kosti zdrave, riboflavin in krom pa koristita ljudem z migrenami in sladkorno boleznijo.

In če je paradižnik top poletna zelenjava, potem si morate nujno prebrati še več o top živilu meseca junija, češnjah.