Naziv jim je ministrstvo za zdravje podelilo julija. Kot je na današnji predstavitvi naziva v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor povedal predstojnik omenjenega oddelka Boštjan Lanišnik, so pogoji za pridobitev strogi in zajemajo ustrezno usposobljen visoko izobražen kader, ustrezne materialne zmogljivosti, odprtost v mednarodni prostor in ustrezne pogoje za opravljanje strokovnega in izobraževalnega, znanstveno raziskovalnega in organizacijskega dela.
Da so jih uspeli izpolniti, je po njegovih besedah zaslužnih več generacij zdravnikov, medicinskih sester in drugih sodelavcev oddelka. “Danes smo po strokovni plati eden najboljših oddelkov ne le v Sloveniji ampak tudi v širši regiji,” je izpostavil.
“Na ta trenutek smo čakali od zadnje podelitve naziva klinika v našem kliničnem centru pred več kot desetimi leti,” je dodal strokovni direktor Vogrin. UKC Maribor ima tako zdaj pet klinik, poleg omenjene še klinike za kirurgijo, pediatrijo, interno medicino ter ginekologijo in perinatologijo.
Zgodovina oddelka za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo sega v leto 1919, ko je bil v Mariboru ustanovljen skupni oddelek za ušesne in očesne bolezni. Danes pokrivajo za celotno severovzhodno Slovenijo vse glavne subspecialnosti otorinolaringologije. “Izvajamo vse operativne posege na našem področju, edina izjema so najzahtevnejše operacije, ki se napotujejo v tujino,” je pojasnil Lanišnik.
Na oddelku letno hospitalno zdravijo in operirajo okoli 2500 bolnikov na 50 posteljah, ambulantno pa pregledajo več kot 35.000 bolnikov, od tega 8800 bolnikov v okviru urgentne ambulante.
“Na področju ušesne kirurgije smo pred skoraj 25 leti pričeli operirati otosklerozo, ki jo že deset let operiramo z laserjem. S tem se bistveno zmanjša pojav vrtoglavice, ki lahko spremlja tak poseg,” je povedal specialist otorinolaringologije Janez Rebol, ki je prišel na ta oddelek pred 30 leti.
“V sodelovanju z oddelkom za nevrokirurgijo že 20 let izvajamo posege na stranski lobanjski bazi in določene posege izvajamo edini v Sloveniji. Pred 12 leti smo opravili prvo vstavitev polžkovega vsadka in dobro sodelujemo s Centrom za sluh in govor, kjer sledi rehabilitacija teh bolnikov,” je še izpostavil med uspehi oddelka.
Obenem je opozoril, da se je oddelek vedno soočal s pomanjkanjem zdravnikov. “Tudi na nivoju instrumentarija in opreme smo bili skromno opremljeni. Do edinega večjega premika je prišlo s selitvijo na sedanjo lokacijo, ko smo pridobili boljše razmere za delo,” je dejal.
Naziv klinika je treba vsakih nekaj let obnoviti. “Želimo si, da bi status klinike obdržali. Vključevati se bodo morali mlajši zdravniki in se ukvarjati z znanstveno-raziskovalnim delom, pri katerem je pomemben dejavnik tudi oprema, ki jo je zaradi iztrošenosti potrebno zamenjati,” je še povedal Rebol.
