Za strokovnjake, ki se ukvarjajo vprašanjem skrajne sunitske skupine Islamska država (IS), je zelo zanimivo vprašanje, zakaj se ji pridružujejo ženske z Zahoda, torej ženske, rojene v državah z drugačnimi civilizacijskimi vrednotami, ki jim je znana vloga ženske v IS – popolnoma podrejene in zatirane žene, mnogokrat tudi spolne sužnje.
Po drugi strani je vprašanje tudi, zakaj si v IS sploh želijo žensk z Zahoda. Odgovor je precej preprost – da bi zadržale tuje borce. Da bi ženske tudi prepričali v odhod v Sirijo in Irak, jim prek družbenih omrežij obljubljajo hiše in plače, tudi svetujejo, katere potrebščine naj prinesejo s seboj, je pojasnjevala ena najboljših poznavalk delovanja IS, ki pa iz varnostnih razlogov ne želi biti imenovana.
Ponavadi se za beg v Sirijo odločajo mlajše ženske, stare med 16 in 24 let, ki pa, nasprotno, kot bi marsikdo pričakoval, ne prihajajo iz marginalnih družbenih skupin ali radikaliziranih okolij, kažejo podatki. Običajno gre za drugo ali tudi tretjo generacijo muslimanskih priseljencev, narašča pa tudi število tistih, ki se spreobrnejo v islam in odločijo odpotovati na Bližnji vzhod, več deset je med njimi Britank, Francozinj, Nizozemk in Nemk.
Pogosto so te ženske izobražene in imajo dobro perspektivo za življenje na zahodu, ugotavlja drugi sogovornik, prav tako poznavalec te teme. Nekatere med njimi zapustijo svojo družino, se poročijo z džihadistom in odidejo v Sirijo. Tak primer so pred dvema letoma denimo imeli na Hrvaškem, ko je 27-letnica iz izobražene, dobro stoječe katoliške družine pobegnila v Sirijo.
Na območja pod nadzorom IS je po ocenah stroke pobegnilo, torej izvedlo t. i. hidžro, okoli 550 žensk.
Če moške pri odločitvi za odhod na območja pod nadzorom IS pogosto motivira denar, se ženske večkrat odločajo za odhod iz verskih razlogov, pa pravi prej omenjena poznavalka. Ženske pogosto tudi vidijo možnost sooblikovanja nove družbe z žensko v novi vlogi, ne več takšni, kot prevladuje na Zahodu, kjer ženska velja za spolni objekt.
Odločitev za priključitev IS v marsikaterem primeru izvira iz lastnih življenjskih travm in razočaranj, vzrok pa je kdaj tudi bolj površinske narave – ženske v medijih vidijo slike borcev s puškami in si zaželijo tudi same imeti takega moža.
Ženske lahko ob prihodu v to novo življenje pričakujejo, da bodo opravljale tradicionalno žensko vlogo – bile žene in matere, da bodo kuhale, prale in skrbele za otroke. Lahko pa se vključijo v sadistično militantno žensko skupino, nekakšno versko ali moralno policijo, brigado Al Kansa, ki na javnih mestih nadzira druge ženske in njihovo obnašanje, spoštovanje pravil (predvsem glede oblačenja ter prepovedi nošenja visokih pet in ličil) in jih ob minimalnih prekrških strogo kaznuje.
Skupina je izjemno brutalna, neko žensko so denimo ubili, še pred tem pa iznakazili, ker je dojenčka dojila v javnosti, čeprav ga je skrivala pod burko, so razkrili sogovorniki.
Samo iz Velike Britanije naj bi prihajalo več deset pripadnic te brutalne organizacije, skupino pa naj bi poleg Evropejk sestavljale ženske iz arabskega sveta in celo Čečenije, eno vodilnih vlog v brigadi naj bi imela nekdanja britanska punk-rokerica Sally Jones. V medijih se je za skupino že prijelo poimenovanje “ženski gestapo”.
Obstaja pa tudi že ženska samomorilska brigada, a po doslej dosegljivih podatkih v njej naj ne bi bilo zahodnjakinj. Se je pa zato v Evropi že oblikovala prva ženska celica, ki je načrtovala napad v bližini pariške katedrale Notre-Dame. Razkrinkali so je pred dvema tednoma.
Že posnetki treningov brigade Al Kansa zbujajo vsaj nelagodje, posnetki, v katerih otroci, borci IS, obglavljajo ali na drugačne načine ubijajo svoje žrtve, pa so tisti, ki sprožijo največ groze. V enem takih posnetkov naj bi bil med mladoletnimi rablji skupine Kurdov tudi 11-letni sin prej omenjene Jonesove.
Mladoletni borci so po informacijah pristojnih večinoma otroci borcev, tudi tistih, ki so prišli z Zahoda, in se bodo s svojimi starši morda kdaj spet vrnili tja. Svoje otroke v stroje za neusmiljeno pobijanje in samomorilske napadalce vzgajajo praktično že od rojstva. Na spletu se je pojavilo več pretresljivih posnetkov urjenja najmlajših, ko starši svoje otroke učijo obglavljanja na plišastih medvedkih in punčkah.
Za razliko od moških pa ženske precej težje zapustijo območje pod nadzorom IS in se vrnejo na Zahod – že zato, ker same, brez spremstva moškega sorodnika, ne smejo potovati. “Težko odidejo že iz hiše, kaj šele, da bi prečkale mejo,” je sklenila omenjena strokovnjakinja.
