Tudi, če vestno preverjate sestavine pekovskih izdelkov, je povsem možno, da uživate kruh, ki vsebuje L-cistein.

Zelo pogost aditiv

L-cistein je pomemben aditiv industrijsko proizvedenemu belemu kruhu in pekovskem pecivu. Tudi pekarne, ki kruh pečejo same, pogosto uporabljajo že pripravljene mešanice suhih sestavin, ki jim v procesu priprave zgolj dodajo vodo. Te mešanice vsebujejo pester koktejl takšnih in drugačnih kemikalij, ki morda res niso vse škodljive – so pa nekatere precej ogabne.

Bi ga jedli, če bi poznali izvor?

Kemijsko spojino z imenom L-cistein uporabljajo tako živilska, farmacevtska in kozmetična industrija. V prvi se uporablja predvsem pri sintezi umetnih arom in pri – peki belega kruha. Testu podari mehko, penasto teksturo, ki je doma, zgolj z uporabo kvasa, ne bi dosegli.

In v čem je problem? L-cistein v industriji pridobivajo iz treh glavnih virov in sicer s hidrolizo človeških las, ptičjega perja ali s fermentacijo bakterij E. coli. Obstaja sicer tudi sintetično proizvedena različica, ki ustreza židovskim košer in muslimanskim halal kriterijem, vendar je ta neprimerno dražja.

Rešitev?

Aditiv L-cistein, ki ga na embalaži, če je naveden, prepoznamo po oznaki E920, se dodaja predvsem belemu pšeničnemu kruhu (in pekovskim izdelkom). To pomeni, da se mu lahko izognemo, če opustimo kupovanje belega kruha v pekarnah, supermarketih ter restavracijam s hitro prehrano (npr. hamburgerji). Polnozrnati, rženi, ajdovi in drugi kruhi ga naj ne bi vsebovali. Smotrna izbira je tudi priprava kruha doma – denimo po tem zelo enostavnem receptu za zdrav domač kruh.