Predvsem v Julijskih Alpah lahko v prihodnjih dneh pade od pol do enega metra novega snega. Letošnja višina snežne odeje na Kredarici bo po ocenah vremenoslovcev z Arsa verjetno zaostala le za zimo 2010, ko je bilo ob koncu decembra kar 380 centimetrov snega.

Nekoliko drugače je po nižinah. Meja sneženja bo danes na višini od 900 do 1300 metrov, zato bodo znova narasle reke. Arsovi hidrologi največji porast pričakujejo na rekah južne Slovenije, ki se bodo predvidoma razlivale na območju vsakoletnih poplav. V prihodnjih dneh se bodo gladine vode na ojezerjenih poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa ponovno povečale.

V četrtek zjutraj bo ob jutranji plimi morje poplavilo najnižje dele obale.

Po vsej državi bo obilneje deževalo predvsem danes zvečer in v noči na četrtek. Ob tem bo pihal okrepljen južni do jugozahodni veter, opozarjajo vremenoslovci.

Prek Slovenije se bosta v četrtek pomaknili dve hladni fronti. Prva bo ponoči prinesla okrepljen dež, druga pa bo zaradi dotoka hladnejšega zraka prinesla sneg vse do nižin. Padavine bodo v četrtek dopoldne oslabele in se popoldne predvsem na jugu znova okrepile. Po nižinah bo lahko pobelilo, debelejšo snežno odejo pa vremenoslovci pričakujejo na jugu države.

Na Arsu ob tem opozarjajo, da se bo zaradi velike količine novozapadlega snega povečala nevarnost snežnih plazov. Stanje snežne odeje je zelo raznovrstno. Na južnih pobočjih je zaradi otoplitve sneg ojužen, ponekod tudi skorjast, na vetru izpostavljenih legah pa trda. Grebeni so močno spihani. V zatišnih in severnih legah je sneg še mehak. S povečano vlago in padavinami pa se bodo razmere hitro spreminjale, opozarjajo vremenoslovci.

Vremenoslovci ob tem opozarjajo, da se bo snežna odeja v nadmorskih višinah z dežjem razmočila in postala nestabilna, s strmih pobočij se bodo lahko prožili posamezni talni plazovi. Višje se bo nevarnost postopno povečala zaradi novega snega. Do četrtka zvečer ga bo predvidoma zapadlo od 20 do okoli 50 centimetrov, največ na območju zahodnih in osrednjih Julijskih Alp. Veter bo delal zamete in gradil opasti. Marsikje bo novi sneg prekril skorjo ali od vetra zbit sneg, zato se bodo lahko posamezni plazovi sprva prožili tudi spontano. V nižjih legah se bo sneg ob ohladitvi stabiliziral, tudi manj ga bo tam zapadlo, višje pa bo ostal rahel in suh ter potencialno nestabilen še nekaj časa.