S spremembo uredbe bo za medicinsko uporabo dovoljena celotna rastlina konoplja, njeni ekstrakti in smola, pri čemer je glavni namen spremembe omogočiti uporabo standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena, v medicinske namene, izhaja iz predloga spremembe uredbe. Po uveljavitvi sprememb uredbe bodo bolniki lahko dobili takšno konopljo na zdravniški recept.
Tako se bo z uredbo konoplja premestila iz prve skupine prepovedanih drog (ta opredeljuje rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini), v drugo skupino. V tej skupini so rastline in substance, ki so sicer nevarne za zdravje, a se lahko uporabljajo v medicini.
V okviru javne razprave so na ministrstvu dobili pobude, da bi konopljo razvrstili v tretjo skupino seznama prepovedanih drog, v katero spadajo srednje nevarne rastline oz. substance. A se za ta korak niso odloči. Kot so pojasnili, je edina država, ki je doslej konopljo razvrstila v tretjo skupino, Velika Britanija leta 2004. Štiri leta pozneje pa so konopljo zaradi tveganj za zdravje ljudi ponovno premestili v drugo skupino.
Vlada bo predvidoma kmalu obravnavala spremembe uredbe, v veljavo pa bodo prišle 15. dan po objavi v uradnem listu.
V načrtu tudi sprememba zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami
S tem pa še ne bo omogočeno tudi gojenje medicinske konoplje. Za to bodo morali spremeniti zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Priprave sprememb se je ministrstvo že lotilo, a zahtevajo sodelovanje različnih resorjev in so lahko opravljene le na podlagi jasnih usmeritev in ciljev, ki jih z vzpostavitvijo tovrstnega sistema želi doseči država, so zapisali za STA.
“Pri tem so potrebne predhodne analize učinkov teh sistemov v državah, ki so jih že vzpostavile, ter njihovo ovrednotenje. Ob upoštevanju daljnosežnosti posledic, ki jih bodo takšne spremembe prinesle, bomo zakonske spremembe pripravili premišljeno in v okviru širšega medresorskega sodelovanja, sodelovanja strokovne in druge zainteresirane javnosti,” napovedujejo na ministrstvu.
Da bi lahko omogočili gojenje medicinske konoplje, najprej potrebujemo nadzorni organ
V skladu s konvencijo o mamilih bi za gojenje medicinske konoplje morali ustanoviti in financirati enega ali več državnih organov, ki bodo zadolženi za opravljanje nadzornih nalog nad gojenjem konoplje. Organ bo pristojen za razmejitev regij in določitev zemljiških parcel, na katerih bo dovoljeno gojenje konoplje.
Ta organ bo posameznim proizvajalcem tudi izdajal dovoljenja za gojenje konoplje, v katerem bo točno določena površina in parcelna številka zemljišča, na katerem je gojenje dovoljeno in na način, da bodo le pridelovalci z izdanim dovoljenjem edini pooblaščeni za opravljanje dejavnosti tovrstnega gojenja konoplje.
Vsak pridelovalec, ki bo gojil konopljo, bo svoj pridelek lahko prodal le pristojnemu organu, ki ga bo sprejel v svojo last najpozneje v roku štirih mesecev od konca žetve. Pristojni organ bo imel izključno pravico uvoza, izvoza, trgovine na debelo in ohranjanja zalog na ta način pridelane konoplje.
Sicer pa nekatera tuja podjetja očitno že izkazujejo namene oz. zanimanje za gojenje medicinske konoplje v Sloveniji. Avstralsko podjetje MGC Pharmaceuticals namerava v Sloveniji ustvariti obrat, kjer bi na leto proizvedli v obliki smole tri tone kanabinoida, to je ena izmed učinkovin v konoplji. Medicinsko konopljo, ki bi jo proizvedli, pa bi uporabljali tudi v kliničnih študijah.
Kot navajajo v podjetju, bo prva žetev konoplje konec avgusta. Na vprašanja STA, kje gojijo konopljo, kje je obrat in kako so se lotili gojenja glede na to, da zakonodajne podlage pri nas za takšno gojenje še ni, se v omenjenem podjetju niso odzvali.
