Za luskavico so značilna vnetna žarišča. Pojavijo se lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje pa se simptomi pojavijo na lasišču, kolenih, komolcih in trupu. Izbruh luskavice sprožijo mnogi dejavniki, med njimi so stres, alkohol, nekatera zdravila, okužbe in poškodbe kože.

Pogosto vnetje na pogled spominja na suho kožo ali alergijo. “Ko so ti vnetni plaki dolgotrajni, ko nekaj časa ne izginejo, se je treba odpraviti k osebnemu zdravniku in po potrebi dermatologu,” je za STA pojasnil predsednik Društva psoriatikov Slovenije Jan Koren.

Med ključnimi dejavniki nastanka luskavice je pretirano dejaven imunski sistem, natančnega vzroka za nastanek pa ne poznamo. Imunski sistem napade zdrave kožne celice, enako kot če bi se branil pred okužbo. Zato nastaja preveč zdravih celic. Ker jih je preveč, se kožne celice prehitro pomikajo na površino kože. Njihov cikel ne traja več tednov, temveč le nekaj dni. Telo odmrlih celic ne more tako hitro odstraniti, zato se kopičijo na površini kože.

Luskavico se zdravi lokalno z različnimi mazili, ki blažijo vnetne izbruhe. Zdravnik pa lahko predvsem pri težjih oblikah predpiše tudi foto terapijo, kjer se obolel del kože izpostavi umetni ultravijolični svetlobi. Sistemsko zdravljenje pa predpiše dermatolog, obstajajo tudi biološka zdravila, izhaja iz spletne strani luskavica-psoriaza.si.

Genetika ima pri nastanku luskavice pomembno vlogo, toda znanstveniki še ne vedo natančno, kolikšen je njen pomen. Pri približno tretjini obolelih ima luskavico tudi sorodnik. Predvidevajo, da desetina prebivalstva podeduje enega ali več genov, kar pri njih poveča verjetnost, da bodo zboleli za luskavico. Toda bolezen se dejansko razvije le pri dveh do treh odstotkih populacije, še piše na spletni strani.

Vnetje pa se pri bolnikih z luskavico lahko pokaže tudi drugje. Do 30 odstotkov bolnikov ima še psoriatični artritis. Ljudi z luskavico pa pogosto spremljajo še druga bolezenska stanja, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in metabolni sindrom.

Društvo psoriatikov Slovenije letos obeležuje tudi 40-letnico delovanja. Tako v tem tednu pripravljajo številne aktivnosti. Informacije o luskavici bodo zainteresiranim posredovali tudi na informativnih stojnicah po Sloveniji. Sicer društvo združuje okoli 2000 slovenskih bolnikov, je povedal Koren.

Bolniki z luskavico so pogosto stigmatizirani. “Tukaj smo kot društvo naredili ogromno,” je poudaril Koren. “Ni več toliko tega, da bi bili bolniki zapostavljeni, da bi občutili stigmo. Še vedno se dogaja, ampak je pa tega manj. Veliko ljudi bolezen pozna in ve, da je bolezen nenalezljiva,” je dodal.