Ob 200. obletnici opisa stanja, ki je kasneje postalo znano kot Parkinsonova bolezen, in pred svetovnim dnevom te bolezni, ki ga zaznamujemo 11. aprila, so strokovnjaki na današnji novinarski konferenci opozorili na pomen hitrega prepoznavanja bolezni in na nepogrešljivo vlogo skrbnikov ter spregovorili o zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov.
Predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Zvezdan Pirtošek je poudaril, da čeprav vzroka za bolezen, ki se imenuje po angleškemu zdravniku Jamesu Parkinsonu, še ne poznamo, so sredi prejšnjega stoletja uspešno odkrili, da morajo v možganih obolelih nadomeščati snov, imenovano dopamin.
Tako obstajajo tri oblike zdravljenja bolezni. Eno je zdravljenje s pomočjo posebne črpalke, ki skozi manjšo odprtino na trebuhu neprekinjeno dovaja zdravilo po cevki do tankega črevesa, bolezen se lahko zdravi tudi z dovajanjem apomorfina v telo skozi kožo ali z globoko možgansko stimulacijo, je pojasnil Dušan Flisar s kliničnega oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki.
Pirtošek je opozoril, da se na nevrološki kliniki soočajo s kadrovsko stisko, zato vseh bolnikov ne morejo obravnavati celostno in z multidisciplininarnimi timi. Nesprejemljive se mu zdijo tudi dolge čakalne dobe za bolnike, ki že imajo diagnozo, a so naročeni na kontrolne preglede. “Bolnikov s Parkinsonovo boleznijo je od 6000 do 7000, nevrologov pa okoli 200, od katerih jih je šest, ki se ukvarjamo s Parkinsonovo boleznijo,” je ob tem poudaril Flisar.
Pirtošek je še opozoril, da pri bolezni ne gre le za tresenje, spremljajo jo tudi nemotorični simptomi. Ob tem je izpostavil, da se veliko bolnikov sooča tudi z depresijo, tesnobo in motnjami spanja. Kakovost življenja se po njegovih trditvah izboljša s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem.
Pri spopadanju z boleznijo pomaga tudi društvo Trepetlika. Po besedah njegove predsednice Cvetke Pavlina Likar je dobro, da si oboleli oblikujejo socialno mrežo, odkrito govorijo o bolezni in se poskušajo vključiti v družbo. “Življenje s Parkinsonovo boleznijo ni prijetno, treba je z njo najti nek kompromis,” je povedala ena od obolelih Magda Kastelic Hočevar.
Glavna medicinska sestra s kliničnega oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki Lidija Ocepek je poudarila, da je Parkinsonova bolezen veliko breme tudi za njegove svojce in skrbnike. Prav slednji imajo pri spopadanju z boleznijo nepogrešljivo vlogo, na kar je opozorila tudi Pavlina Likarjeva.
Ker je po mnenju društva Trepetlika tudi ozaveščanje pomembno, bodo v soboto na Prešernovem trgu postavili svojo stojnico, okoli 200 bolnikov, skrbnikov, članov in podprnikov društva pa bo ob 12. uri za nekaj časa “zamrznilo”. Ena izmed motoričnih simptomov Parkinsonove bolezni, ki ga dodatno otežuje nerazumevanje in nestrpnost okolice, je namreč zamrznjenje ali izklop, ko se bolnik nekaj časa ne more premakniti.
