Večina proizvajalcev navaja, da bodo njihovi izdelki pred piki navadnih in tigrastih komarjev zagotavljali zaščito od šest do osem ur, nekateri celo do 12 ur. Kolikšna bo v tem času zaščita, z deklaracije na navajajo, zato so preizkuševalci postavili testno spodnjo mejo – sredstva morajo zagotavljati vsaj 95-odstotno zaščito v času obljubljenega trajanja zaščite. Pri veliki večini izdelkov je bila ta dosežena že po treh urah od nanosa, le trije izdelki so visoko zaščito ohranili tudi še četrto uro. Pozneje je vsem repelentom učinkovitost znatno upadla, ugotovitve povzemajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Tudi različne naprave za odganjanje komarjev preizkuševalcev niso prepričale. Naprave uporabljajo različne načine odganjanja komarjev, kot so ultrazvok ali oddajanje insekticida. Med testiranimi napravami, ki jih lahko kupimo v Sloveniji, je ena v 12 urah odvrnila le šest odstotkov tigrastih komarjev in 12 odstotkov navadnih komarjev, druga pa je odgnala le nekaj več tigrastih komarjev in 35 odstotkov navadnih komarjev.

Preizkusili so tudi učinkovitost zapestnic za odganjanje komarjev. Večina preizkušenih modelov jih odganja z vonjavami eteričnih olj, ki so komarjem neprijetne. “Komentar preizkuševalcev, da so komarji med preizkusom nemoteno pristajali kar na zapestnicah in jih pikali tudi tik ob njih, je dovolj zgovoren,” so zapisali v zvezi potrošnikov.

Zato pri nakupu in uporabi sredstev proti komarjem svetujejo – če se le da – zaščito brez kemije. “Nosite svetla in ohlapna oblačila, ne uporabljajte odišavljenih izdelkov za osebno higieno in nego, ne posedajte zunaj pregreti in prepoteni, na primer po telesni aktivnosti, namestite mreže proti komarjem,” so zapisali.

Odsvetujejo tudi uporabo izdelkov z večjo koncentracijo aktivne snovi, kot je običajna. Testi namreč kažejo, da to ne pomeni tudi večje zaščite. Prav tako nič boljše zaščite ne nudi večja količina repelenta.

Repelent se nanese le na izpostavljeno kožo in ne tudi na mesta, ki so zaščitena z oblačili, treba je tudi paziti, da ne zaide v usta ali oči. Če se to vseeno zgodi, sredstvo izperemo z mlačno vodo. Repelenta tudi ne pršimo neposredno na obraz in ga ne uporabljamo na poškodovani koži ali v bližini hrane.

Po uporabi repelenta si je treba roke temeljito umiti z milom in vodo. Embalaža sodi med nevarne odpadke.

“Med nosečnostjo in ko dojite uporabite previdnostno načelo in repelentov, ki vsebujejo kemične snovi, ne uporabljajte. Izberite katero od možnosti zaščite brez kemije. Vedno preberite in upoštevajte navodila za uporabo in varnostna opozorila, ki so napisana na izdelku. Še posebej bodite pozorni na opozorila, če uporabljate repelent za zaščito otroka,” še svetujejo v zvezi potrošnikov.