V obrazložitvi sodbe je sodišče med drugim zapisalo, da je bila za zakonitost in skladnost podob o zaposlitvi prvenstveno odgovorna tožeča stranka, torej delodajalec.
Ugotovljeno pa tudi ni bilo, da bi zaposlena, od katere je delodajalec terjal vračilo, kakor koli protipravno prispevala k določitvi previsokih plačnih razredov, ki so pomenili pravno podlago za obračun in izplačilo spornih plač.
“To pomeni, da je na tožeči stranki odgovornost, da je bila v spornem obdobju toženki v pogodbah o zaposlitvi priznana in potem v skladu s tem izplačevana plača po višjih plačnih razredih od plačnih razredov, do katerih bi bila sicer glede na delovno mesto in določbe zakona ter podzakonskih predpisov upravičena,” so med drugim zapisali.
O sodbi so javnost obvestili iz konfederacije Pergam, kjer so zadovoljni, da je vrhovno sodišče prisluhnilo njihovim argumentom in ugodilo reviziji, ki so jo prek odvetniške pisarne vložili za svojo članico.
“Ni vprašljiva pravilna določitev plače za naprej, vendar smo bili prepričani, da je nepravično zahtevati od zaposlenih nekaj, kar so v dobri veri prejeli iz naslova svojega dela,” so zapisali.
Kot so dodali, gre za prelomno odločitev, saj kot napačno zavrača dosedanjo prakso višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je šla na tem področju izrazito v škodo delavcev. Pričakujejo, da bodo zdaj delodajalci, ki tožijo svoje zaposlene zaradi domnevno preveč izplačanih plač, nemudoma umaknili svoje zahtevke.
Precej primerov domnevno previsoko izplačanih plač je bilo na zavodu za zaposlovanje in Radioteleviziji Slovenija ter v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Strokovna direktorica UKC Ljubljana Marija Pfeifer je danes dejala, da je njihovo stališče do odločitve vrhovnega sodišča pozitivno.
Spomnila je, da so od srednjih medicinskih sester na enotah intenzivne terapije morali zahtevati vračilo domnevno preveč izplačanih plač na podlagi zahteve inšpektorata. Z zadnjo odločitvijo sodišča so zadovoljni, saj mislijo, da so si “medicinske sestre ta denar zaslužile, saj so ta dela opravljale. Bile pravično, še premalo plačane,” je dodala Pfeiferjeva.
Na ministrstvu za javno upravo so s sodbo vrhovnega sodišča seznanjeni, a je za zdaj še ne komentirajo, saj jo morajo njihove strokovne službe najprej temeljito preučiti, kar bi se lahko zgodilo že ta teden, so na ministrstvu povedali za STA.
Sredi leta 2014 je bila sicer že sprejeta novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je ublažila zahteve po vračilu. V primerih poravnave med delodajalcem in delojemalcem je namreč predvidela vračanje razlike v višini največ dveh osnovnih plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače.
