Verjetno večina od nas ne bo priznala tega na glas, toda zagotovo smo že kdaj obsojali kako mamo. Vsaka od nas je že kdaj postrani gledala žensko, ki ni znala na letalu umiriti jokajočega otroka, znanko, ki je imela carski rez, sodelavko, ki odhaja prej iz službe zaradi svojih otrok, sorodnico, ki še vedno doji dve leti starega otroka, mamico v parku, ki izgubi nadzor nad svojimi otroki.

Prepričani smo, da so naše odločitve bolj prave

Človeška narava je pač taka, da pogledamo tuje odločitve, jih primerjamo s svojimi, in se počutimo superiorno. Češ, da so naše odločitve bolj prave. Toda ta navada je še posebno grda, ko pridemo do teme materinstvo. In prav to temo so pod drobnogled vzeli pri proizvajalcu mleka v prahu Similac, ki z najnovejšim kratkim dokumentarcem poziva k koncu “vojn med mamicami”. V dokumentarcu nastopa sedem mamic, ki vsaka po svoje sprejema kar najboljše odločitve zase in za svoje otroke. Spoznamo samsko mamo, ki joka, ko mora otroka oddati v varstvo, ker mora nazaj v službo, da ju bo lahko preživljala, pediatrinjo z dvema otrokoma starima manj kot dve leti, ki je ves čas deležna vprašanj o tem, zakaj je imela dva otroka takoj enega za drugim. Spoznamo tudi mamo dveh nedonošenčkov, je žalostna, ker ju ne more dojiti, mamo, ki želi vzgojiti spolno nevtralnega otroka, ter mamo, ki sina oblači v srajčke in mu natika metuljčka. Na koncu se vse s svojimi otroki zberejo v eni sobi in si priznajo, da so na začetku druga drugo obsojale.

V resnici ne zaupamo v svoje lastne odločitve

Ko je ena od mam, ki svojega otroka doji, videla, kako ga druga hrani po steklenički, jo je takoj začela obsojati, vendar je to kasneje obžalovala, saj je izvedela, da je ta druga mamica imela splav in raka, da zato ne more dojiti: “Sram me je, da sem te obsojala. Še posebno, ker sem izvedela tvojo zgodbo o tem, kako si izgubila otroka. Vem, kako je izgubiti otroka in kako bo del tvoje duše zaradi tega vedno manjkal.” Cilj izpovedi teh mamic je spodbuditi ljudi, da nehajo soditi in vsako mamo sprejmejo tako kot je, ne glede na njene odločitve. In “vojne med mamicami”  se ne bodo nehale, dokler mame ne postanejo samozavestne pri svojih odločitvah. Mame smo preveč stroge do sebe, preveč kritične in dvomimo v vsako svojo potezo. Smo v vojni same s sabo in potem to vojno začnemo še z drugimi. Čas je, da mamice začnejo druga drugo podpirati, saj mami nič ne pomeni več kot pohvala ali podpora druge mame.