Sivka je aromatičen, zimzelen grmič s črtalastimi ali suličastimi listi. Zraste do višine 0,9 m. Izvira iz Sredozemlja, a jo pridelujejo tudi drugod (največja pridelovalka je Francija). Uporablja se sveže cvetoče vršičke, iz katerih se s parno destilacijo pridobiva eterična olja, s topilno ekstrakcijo pa izvlečke. Eterično olje sivke je eno izmed redkih eteričnih olj, ki ga lahko uporabimo nerazredčene direktno na koži.
Uporaba sivke v zdravilne namene
Masiranje senc in tilnika s pripravkom eteričnega olja sivke zelo pomaga pri hudih glavobolih (tudi v primeru sončarice) ali ob prvem znaku migrene. Olje pa pomaga predvsem pri razbolelih mišicah po vsem telesu. Spiranje las s kopeljo sivkinega ali prečesavanje las z gostim glavnikom, na katerega nanesemo nekaj kapljic sivkinega olja, se dobro obnese proti ušem. Z natiranjem sivkinega olja na mestih pikov žuželk zmanjšamo bolečino in preprečimo morebitno vnetje. Eterično olje je tudi sestavina mazil proti revmi, saj spodbuja krvni obtok in blaži bolečine. Eterično olje sivke je velikokrat tudi sestavina različnih pripravkov proti kožnim boleznim z močnim srbenjem, ker deluje razkuževalno (antiseptično) in protivnetno.
Proti komarjem in ušem na rastlinah
Sivka odganja komarje, molje in druge insekte. Cvetoče poganjke obesite v omare, da zavarujejo in odišavijo perilo. Na vrtu pa preprečuje naseljevanje uši na sosednjih rastlinah.V cvetovih sivke je veliko nektarja, iz katerega lahko čebele naredijo zelo kvaliteten med.
Uporaba v kuhinji
Sivko lahko uporabite tudi kot začimbo pri kuhanju. Uporablja se kot dišava v džemih, sadnih solatah, želejih, lahko pa pripravite tudi odličen kis. Mlade liste sivke lahko dodate kot začimbo ribam, divjačini in raznim pikantnim omakam. Če vejico sivke položite na žareče oglje v ražnju, dobi meso odličen priokus.
Že stari Grki in Rimljani so jo uporabljali kot dišavo
Sivka izvira iz arabskih dežel in je stara vsaj 2500 let. Leta 600 pr.n.št. so jo prinesli z grškega otoka Hyeres in jo razširili po vsej Evropi. Zaradi svežega vonja so jo stari Grki in Rimljani uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. Angleška kraljica Elizabeta I pa jo je uporabljala kot toaletno vodo. V srednjem veku so sivko uporabljali za preganjanje uši, od 15. stoletja naprej pa so izdelovali tudi parfum sivke.
