Knjiga Minerali, vitamini in druge izbrane snovi po besedah sourednika knjige Aleša Obreze s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani (FFA) predstavlja edinstveno monografijo, ki je v slovenskem prostoru še ni. Namenjena je tako strokovni javnosti, kot so lekarniški farmacevti in drugi zdravstveni delavci, kot tudi študentom, dijakom in laični javnosti.
Knjiga na več kot 500 straneh predstavlja področje mineralov in vitaminov. Bralci lahko za vsak mineral in vitamin posebej izvedo, koliko ga potrebujemo, kakšna je klinična uporabnost in v katerih vrstah hrane ga najdemo, pa tudi kakšne so posledice za zdravje ob pomanjkanju ali prekomerni uporabi ter interakcijah z učinkovinami in drugimi mikrohranili.
Publikacijo so uredili Lucija Peterlin Mašič, Tomaž Vovk in Obreza, soustvarjalo pa jo je kar 40 avtorjev s področja farmacije in živilske tehnologije.
Knjiga je po besedah Obreze vir koristnih informacij o tematiki, ki je zlasti v zadnjem času zelo pereča. Potrošniki se namreč pogosto srečujejo z zdravstvenimi trditvami na temo vpliva določenih snovi na delovanje imunskega odziva, ki so lahko “problematične in tudi zavajajoče, še posebej v situaciji, v kateri smo se znašli v tem letu,” je na spletnem dogodku, ki je potekal minuli četrtek, dejal Obreza.
Imunski sistem je po njegovih besedah zelo kompleksen, zato je logično, da so v proces imunskega odziva vključeni številni minerali in vitamini, tudi vitamina D in C, ki sta v zadnjem času marketinško izpostavljena. A kot je poudaril, je ključnega pomena vnos različnih vitaminov in mineralov v ustreznih količinah, kar v večini primerov dosežemo z uravnoteženo prehrano.
Izjema so nekatera fiziološka stanja, kot so nosečnost, dojenje in starost, različni načini življenja, kot so alkoholizem, bolezenske spremembe ter različne oblike diet, med katerimi so nekatere povsem neustrezne, je poudaril Obreza.
Kadar pride do težav zaradi pomanjkanja določenih snovi, pa Obreza svetuje, da damo prednost zdravilom pred prehranskimi dopolnili. Med prehranskimi dopolnili in zdravili je namreč po njegovih besedah velika razlika, saj za prva veljajo manj stroga pravila pri registraciji in nadzoru.
Ko pomislimo na vitamine in minerale, sta pogosto prva asociacija sadje in zelenjava, ki sta po besedah Blaža Cigića z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani res dobra vira vitaminov in mineralov. Ker pa s sadjem v velikih količinah vnašamo tudi ogljikove hidrate, predvsem sladkorje, je zelenjava pogosto boljša izbira. Ob tem je Cigić izpostavil listnato zelenjavo, kot so ohrovt, špinača ali blitva, ki imajo veliko železa, magnezija, kalcija, pa tudi vitaminov A, E in folne kisline.
Na vsebnost mineralov in vitaminov v živilih lahko po njegovih besedah vplivajo tudi tehnološki procesi oziroma postopek priprave hrane. Velike izgube tako denimo nastanejo z lupljenjem zunanje strani sadja in zelenjave, veliko mineralov in vitaminov pa se nahaja tudi v vodi, v kateri kuhamo, ki jo pogosto zavržemo.
Ob tem je opozoril, da z živili, ki jih oglašujejo kot superživila oziroma superhrano, ne moremo pokriti vseh potreb po vitaminih in mineralih. Pogosto se kot takšna oglašujejo bolj eksotična živila, kot so spirulina, maca, razno jagodičevje, in ker so potrošniki z njimi manj seznanjeni, so pripravljeni plačati več, je menil Cigić. Svetoval je, da naj bodo potrošniki pozorni na zdravstvene trditve o prehranski in zdravstveni ustreznosti živila, ki jih podeljujeta evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA).
Potrebe po mineralih, kot sta magnezij in kalcij, so po besedah Staneta Pajka s FFA v Sloveniji v zahodnem svetu zadovoljene, kljub temu pa obstaja del populacije, ki zaužije premalo obeh. Glavni viri kalcija so mlečni izdelki in zelena zelenjava, glavni vir magnezija pa oreški in semena, kot so kakav, orehi, lešniki, žitarice, stročnice. V Sloveniji in zahodnem svetu ga veliko zaužijemo s kavo in čokolado, pa tudi z vodo, ki je trda in vsebuje tako kalcij kot tudi magnezij, je pojasnil Pajk.
V nadaljevanju je Miroslava Abazović iz Dolenjske lekarne Novo mesto spregovorila o železu in cinku ter skupini vitaminov B, med katerimi je izpostavila folno kislino ter vitamin B12, Janez Mravljak s FFA pa je predstavil vitamina C in D.
Udeleženci spletnega dogodka so se strinjali, da je ključnega pomena raznolika, kakovostna prehrana, da jemo zmerno ter da poskrbimo za gibanje na svežem zraku, prednost pred prehranskimi dopolnili pa naj ima zdrava in uravnotežena prehrana. Abazovićeva je še svetovala, da naj se vsi, ki menijo, da potrebujejo prehransko dopolnilo, posvetujejo tudi s farmacevtom.
Spletno okroglo mizo Vitamini in minerali: Jejmo mavrico je v sklopu projekta Evropske noči raziskovalcev Humanistika, to si ti! organizirala ljubljanska fakulteta za farmacijo.
