Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo omenjenih bolezni, ki se prenašata z ugrizom okuženega klopa, v Evropi. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za leto 2019 se Slovenija glede pojavnosti klopnega meningoencefalitisa uvršča za Litvo, Češko, Estonijo in Latvijo.

Vpliv podnebnih razmer

Lani je bilo po preliminarnih podatkih v Sloveniji skupaj 7530 prijav obolenj z lymsko boreliozo, 187 pa obolenj s klopnim meningoencefalitisom. Število prijavljenih primerov obeh bolezni se sicer iz leta v leto spreminja. Letno zdravstvene tako ustanove obravnavajo od okoli 4000 do 7000 primerov lymske borelioze in v zadnjih desetih letih od okoli 60 do 300 primerov klopnega meningoencefalitisa oz. povprečno 170 primerov letno, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

“Ta nihanja so pričakovana, na njih pa vplivajo številni dejavniki, od vremena oz. klimatskih razmer, sprememb v naravnem okolju, okuženosti klopov, do vedenjskih navad prebivalcev, njihovega preživljanja prostega časa v naravi in zaščite ljudi pred klopi z uporabo repelentov in cepljenjem,” je pojasnila Nadja Šinkovec-Zorko z NIJZ.

Zaradi korone smo bili več v naravi

Kakšen vpliv je imelo vedenje ljudi v obdobju epidemije covida-19 na pojavnost obeh bolezni, je zato po njenih besedah težko presojati. Je pa znano, da so se ob vseh omejitvah druženja, katerih namen je preprečevati širjenje novega koronavirusa, ljudje v zadnjem letu več odpravljali v naravo, s tem pa so bili tudi bolj izpostavljeni ugrizom klopov.

Preliminarni podatki NIJZ kažejo, da je lani pri nas za lymsko boreliozo, ki jo povzroča bakterija iz rodu Borrelia, na človeka pa jo prenašajo okuženi klopi, zbolelo 4134 žensk in 3396 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila lani v goriški regiji, sledita koroška in gorenjska regija.

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto, a je najpogostejša od februarja do novembra. Pojavlja se z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.

Začitimo se s cepljenjem

Glede pojavnosti klopnega meningoencefalitisa pa preliminarni podatki kažejo, da je bilo lani ugotovljenih 187 primerov, od tega 115 pri moških in 72 pri ženskah. Najvišja stopnja obolevnosti je bila lani v koroški regiji, sledita primorsko-notranjska in gorenjska regija.

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromelost, v redkih primerih je to lahko tudi smrtna bolezen.

Pred to boleznijo se lahko zaščitimo s cepljenjem. Po podatkih raziskave iz leta 2014 je v Sloveniji okoli 16 odstotkov prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi od sedem do osem odstotkov prebivalcev, so pojasnili na NIJZ.

Glede na aktualno množično cepljenje proti covidu-19 na NIJZ priporočajo, da je med cepljenjem proti covidu-19 in drugimi cepljenji 14-dnevni razmak, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov.

Začenja se najbolj nevarno obdobje v letu

Sicer pa v primeru obeh omenjenih bolezni, povezanih s klopi, pojavnost začne hitro naraščati v začetku aprila ter doseže vrh v poletnih mesecih, povezana pa je z aktivnostjo klopov in ker se ljudje v večji meri zadržujejo v gozdovih, na travnikih, vrtovih in podobno, s tem pa so klopom bolj izpostavljeni. Povečana obolevnost traja do konca oktobra, navajajo na NIJZ.

Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja za pojav bolezni sta preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa. Ob tem na NIJZ svetujejo še, da ob odhodih v naravo nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, da uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope, ter da ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo.

Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov in če se pojavi za boreliozo značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.