Kaki je sadež, ki ga uživamo predvsem oktobra in novembra. Kaki ali božanski sadež, kar pomeni dobesedni prevod njegovega latinskega imena Diospyrus kaki, izvira iz srednje in vzhodne Azije, zelo priljubljen pa je predvsem na Japonskem, kjer velja za narodni simbol. Pri nas uspeva predvsem na Primorskem in Goriškem, ker pa ni pretirano občutljiv na temperature, pa lahko raste tudi drugod. Najboljši so zelo mehki in zreli, če pa nameravaš kupiti večjo količino kakija, izberi trde in še ne zrele, ki jih nato pusti na sobni temperaturi, da do konca dozorijo. Nezreli kakiji namreč nimajo nič kaj prijetnega okusa, saj so zelo trpki.

Kakšne so hranilne vrednosti kakija?

Kaki vsebuje veliko enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev v obliki glukoze in fruktoze, zato ga je koristno uživati kar na tešče, saj te bo oskrbel z veliko energije za začetek delovnega dneva. Vsebuje tudi veliko pomembnih rudnin in elementov v sledovih, kot so kalij, magnezij, železo, jod, krom, baker, selen in fluor. Posebej je bogat s provitaminov A in tudi drugimi vitamini, kot so vitamin C in nekateri vitamini B-kompleksa (B1, B2 in B6). 100 gramov sadeža vsebuje 77 kalorij.

Kakšni so zdravilni učinki kakija?

Posebej v jesenskih in zimskih dneh je pripročljivo redno uživanje kakija, saj je odličen pri krepljenju imunskega sistema. Vsebuje namreč veliko antioksidanta betakarotena, ki te bo ščitil pred številnimi boleznimi. Če imaš probleme z neurejeno prebavo, si lahko pomagaš z uživanjem zrelih sadežev kakija, ki pospešujejo počasno prebavo in lajšajo lažje težave z zaprtjem in hemeroidi. Blagodejno vpliva tudi na delovanje ledvic in jeter, če pa te muči dolgotrajna driska, si pomagaj s kuhanimi sadeži. Če te mučijo krčne žile, kožo večkrat na dan namaži s trpkim sokom, ki ga stisneš iz nezrelih sadežev. Ta je uspešen tudi pri zdravljenju zdravljenju herpesa, pri odpravljanju težav s krvavečimi dlesnimi in pri manjših ranicah na koži – na primer od britja.