WHO in Unicef ob svetovnem tednu dojenja namreč opozarjata, da dojenje vsakemu otroku omogoča najboljši možni začetek življenja. Otroku in materi pa dojenje prinaša tudi zdravstvene, prehranske in čustvene koristi ter je del trajnostnega prehranskega sistema.

Čeprav je dojenje naraven proces, pa ni vedno enostavno, so še zapisali v organizacijah. Matere pri tem namreč potrebujejo podporo, tako na začetku kot kasneje pri vzdrževanju dojenja. Ustrezno podporo, nasvete in informacije pa lahko materam oziroma staršem zagotovijo usposobljene svetovalne službe.

Svetovanje lahko materam pomaga pri utrjevanju samozavesti in jim omogoči, da premagajo izzive in preprečijo prakse hranjenja in nege, ki bi lahko motile optimalno dojenje. Mednje spadajo zagotavljanje nepotrebnih tekočin, hrane in nadomestkov dojenčkom in mladim otrokom.

Strokovno svetovanje pri dojenju lahko po navedbah WHO in Unicefa nudijo zdravstvenimi delavci, svetovalci in ponudniki vrstniške podpore. Svetovanje pa bi moralo biti dostopno tako osebno kot na daljavo.

WHO in Unicef tako še opozarjata, da je med pandemijo covida-19 še pomembneje iskati inovativne rešitve za zagotovitev, da dostop do teh osnovnih storitev ne bo moten in da bodo družine še naprej prejemale svetovanje za dojenje, ki ga potrebujejo.

Tega se zavedajo tudi organizatorji festivala Dojiva se, ki bo pri nas v znamenju svetovnega tedna dojenja potekal že sedmič zapored. Pretekla leta se ga je običajno udeležilo okrog 1500 družin, letos pa so se organizatorji namesto predavanj v parkih zaradi pandemije odločili za serijo brezplačnih internetnih predavanj. V svetovanju se bo tako združilo več kot 20 strokovnjakov z najrazličnejših področij in odgovarjalo na dileme staršev.

Kot kažejo podatki NIJZ, večina slovenskih mater dojenje začne v prvih dneh po porodu, a s starostjo odstotek dojenih dojenčkov hitro upada. Tako je v prvih dneh dojenih več kot 90 odstotkov vseh dojenčkov, pri starosti šestih mesecev pa nekaj več kot polovica dojenčkov. Pri starosti enega leta matere dojijo 22 odstotkov otrok.

Za dojenje se pogosteje odločajo ženske z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe kot tiste, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Največ nedojenih ali delno dojenih otrok začne dobivati mlečni nadomestek med prvim in tretjim mesecem. Za dodajanje dodatka pa se v prvih šestih mesecih dojenčkove starosti odloči več mater iz vzhodnega dela Slovenije kot iz zahodnega.