Slovenija sodi med države s srednjo do visoko stopnjo pojavnosti raka na želodcu. “Pri nas na dva milijona ljudi zboli 471 bolnikov, na žalost pa 72 odstotkov bolnikov kljub intenzivnim prizadevanjem kirurgov, onkologov in radioterapevtov ne preživi svoje bolezni in v letu do dveh umre,” je na današnji novinarski konferenci povedal specialist internist gastroenterolog Bojan Tepeš, sicer predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo.
Več kot 400 življenj na leto bi lahko po njegovih trditvah rešili z novim preventivnim programom. Slovenski gastroenterologi namreč predlagajo, da bi v Sloveniji uvedli novo presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije odgovorna za nastanek kar 89 odstotkov vseh rakov na želodcu. Po trditvah Tepeša je v Sloveniji z njo okuženih več kot 25 odstotkov ljudi, večina pa se jih okuži do šestega, največ desetega, leta starosti.
“Praktično vsi, ki nosijo bakterijo v sebi, imajo v želodcu kronično aktivno vnetje, vendar ga večina ne čuti in ne zazna, da je z njimi kaj narobe. Če takšno stanje traja 30, 40 let in okužba se lahko v treh odstotkih razvije v rak na želodcu,” je pojasnil Tepeš. Dodal je, da se okužba prenaša z umazanimi rokami preko ust, ko denimo starši prežvečijo hrano, preden jo dajo otroku.
Ker je nemogoče ugotoviti, pri komu se bo rak na želodcu razvil, predlagajo, da bi okužbo na bakterijo ugotavljali z navadnimi krvnimi preiskavami pri 19- in 20-letnikih v okviru sistematskih pregledov ob zaključku srednje šole. Če bi bil test pozitiven, potem bi preverjali še dejansko prisotnost okužbe v želodcu z dihalnim testom, družinski zdravnik pa bi pričel z morebitnim zdravljenjem, je pojasnil Tepeš. “Znanstveno dokazano je, da če odstranimo okužbo s to bakterijo, je možnost za nastanek raka na želodcu za 50 odstotkov manjša,” je poudaril.
Specialist internist gastroenterolog Borut Štabuc je pojasnil, da zdravljenje okužbe poteka 14 dni z dvema močnima antibiotikoma, pri čemer je izredno pomembno, da se zdravljenje ne prekine. In čeprav je glavni krivec za razvoj raka na želodcu omenjena bakterija, je Štabuc še opozoril, da so dejavniki tveganja za nastanek bolezni tudi preslana hrana, kajenje in pitje alkohola.
V združenju si že od leta 2009 prizadevajo, da bi njihov predlog podprli tudi predstavniki države in prižgali zeleno luč za njegovo izvajanje na nacionalni ravni. Potem ko so prvotni predlog leta 2011 zavrnili, so februarja letos pripravili novega, ki ga je že podprl razširjeni strokovni kolegij internističnih strok. “Zdaj čakamo na obravnavo na zdravstvenem svetu. Upamo, da bo do konca leta tudi to za nami in želimo si, da bi s tem programom pričeli čim prej,” je še povedal Tepeš.
O tem, kako pomembna je preventiva, o čemer priča že program Svit, in zgodnjem odkrivanju raka na želodcu, bodo sicer vse do sobote razpravljali na mednarodnem kongresu, ki bo na enem mestu združil več kot 400 zdravnikov specialistov iz več kot 20 evropskih držav, tudi več tujih predavateljev pa bo predstavilo najnovejša dognanja na tem področju.
