Po besedah doktorja rudarskih ved Borisa Salobirja je radon naš vsakdanji spremljevalec. Radon je naravni zemeljski plin, ki nastane z razpadom elementa radija v več izotopov, ki so lahko stabilni ali nestabilni, je pojasnil.

Radioaktiven plin v naših domovih

Poudaril je tudi, da nestabilni izotop zaradi nesorazmernega števila protonov in nevtronov v jedru razpada sam od sebe. Izotop radona razpade na rutenij in pri tem odda še energijske dele alfa, ki se gibljejo z veliko hitrostjo. Zato ima veliko energijo in pri tem uničuje celice, če pride v pljuča, je dejal.

Po njegovi besedah radon nastaja z radioaktivnim razpadom urana v zemeljski skorji in se koncentrira v poroznih kamninah. Skozi te kamnine prehaja hitreje na površino, skozi slabo prepustne pa počasneje.

“Skozi porozne kamnine pronica v kleti in pritličja stavb, kjer se zadržuje, saj je težji od zraka. Bolje kot so kleti izolirane na prehodu v tla in bolje kot so prezračene, manj radona prodre v prostor,” je opozoril Salobir.

Dodal je, da radon hitro razpada. Njegovi razpadni elementi so kratkoživi in še naprej hitro razpadajo. Ti se vežejo na delce zraka, ki jih človek vdihne in vnese v pljuča. Stalno iritiranje bronhialnih celic, pa povzroči njihovo propadanje in nezmožnost obnavljanja ali celo mutacije, kar pripelje do pljučnega raka.

Salobir je še opozoril, da imamo v Sloveniji opravljenih zelo malo meritev radona, statistični podatki pa niso dovolj obsežni.

Direktor celjskega podjetja Eutrip Primož Praper je spregovoril o tem, kako zmanjšati radon v stavbah. Zanj je tako ključno, da radon izmerimo. Praviloma pa se meritve izvajajo pozimi, ko je koncentracija radona največja. Zrak, ki je poln radona kot radioaktivnega plina, je treba odvesti iz stavbe oziroma ga je treba še preden pride v stavbo pod temelji prestreči s podtlakom in ga izsesati iz temeljev, tako da zrak z radonom sploh ne pride v stavbo.

Dejal je tudi, da ukrepi energetski prenov stavb strmijo k zrakotesnosti.