V poletnih mesecih rokave še posebej zaviha zdravstveno osebje na urgenci, ko se tako kot v zimskem času opazno poveča število poškodovanih obiskovalcev. V zatišnih tednih med letom na dan obravnavajo okoli 170 bolnikov, med poletnimi meseci pa na bolj obremenjen dan tudi 250, je za STA pojasnil Marko Dobravec iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V zadnjem koncu tedna so na ljubljanski urgenci obravnavali kar 588 poškodovancev.
V primerjavi s hladnim delom leta pomoč na urgenci poišče več mlajših, športno aktivnih oseb. Kot opaža Dobravec, je med njimi več jadralnih padalcev, planincev ter voznikov skirojev, koles in motorjev. Samo minuli konec tedna so na urgenci pomagali 35 kolesarjem in trem motoristom. Poškodbe teh so lahko zelo hude, saj so med bolj izpostavljenimi prometnimi udeleženci, ki so tudi med slabše vidnimi.
Po podatkih policije se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta zgodilo že 95 prometnih nesreč z udeležbo voznikov motornih koles, v katerih je umrlo devet motoristov, več kot 200 pa jih je bilo poškodovanih. Hitrosti pri vožnji z motorjem so lahko zelo velike, motoristi pa so v prometu zelo izpostavljeni.
Nevarni padci med sprehodom v gorah in delom
Poleg padcev z motorjev in koles je poletje tudi čas padcev z višine, ugotavljajo travmatologi. Ta sezona se začne z obiranjem češenj, nadaljujejo pa gradbeni delavci, ki padejo z gradbenih odrov ali nezavarovanih novogradenj, in planinci. Kot je pojasnil Dobravec, te primarno oskrbijo v jeseniški bolnišnici, ko pa bolnike s hujšimi poškodbami stabilizirajo, jih pripeljejo na zdravljenje v Ljubljano. V ljubljanskem UKC namreč poskrbijo za zdravljenje težjih bolnikov, na primer s poškodovano hrbtenico ali medenico.
Dobravec opozarja tudi pred skoki v vodo na glavo. “Očitna nepremišljenosti lahko vodi v tragedijo za celo življenje,” je dejal. Pri skoku na glavo so najpogostejše poškodbe hrbtenice, pri teh pa je tudi velika verjetnost, da pride tudi do poškodbe hrbtenjače, saj zlomljeno ali premaknjeno vretence pritisne na občutljivo živčno tkivo. Zaradi tega so lahko motene funkcije pri gibanju rok ali nog, oseba je lahko tudi trajno invalidna.
Poškodovani pri skoku v vodo so običajno mlajše osebe, v Ljubljani so letos imeli že dva tragična primera s hudimi poškodbami. V Zvezi reševalcev iz vode Slovenije zato svetujejo, da plavalci pred skokom vedno preverijo globino, nikoli ne skačejo v motno vodo, plitvine ali na neznana mesta.
Skrb za zdravje v vročini tudi z dovolj tekočine in varno priprave hrane
Tudi manj športno aktivni naj v poletnih dneh nikar ne pozabijo na skrb za svoje zdravje. Ena od nevarnosti v času poletne vročine je namreč dehidracija, zato je pomembno, da popijemo dovolj vode. Pri zdravem odraslem ima lahko dehidracija za posledico glavobol, utrujenost in zaprtost, pri posameznikih z zdravstvenimi težavami, otrocih in starostnikih, pa so posledice lahko še hujše.
Starostniki telesne temperature niso sposobni uravnavati tako dobro kot mlajši. “Starostniki pogosto žeje sploh ne čutijo, zato premalo pijejo. Tveganje za dehidracijo je večje. Po drugi strani morajo biti srčni bolniki in bolniki s kronično ledvično boleznijo pozorni, da v telo ne vnesejo preveč tekočine, saj pri njih lahko tekočina zastaja v telesu,” opozarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa opozarjajo, da toplejše vreme omogoča idealne pogoje za hitro razmnoževanje bakterij ter za okužbe in zastrupitve, zato svetujejo previdnost pri pripravi hrane za piknike. Prav tako so opozoril, da je lahko voda iz jezera, potoka ali reke na videz čista, pa kljub temu ni varna za pitje.
