Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na spletni strani navaja, da večina ljudi po okužbi z novim koronavirusom zboli z milejšimi simptomi. Pri približno 10 do 15 odstotkih obolelih se razvije resnejša oblika bolezni, približno pet odstotkov jih hudo zboli. Večinoma ljudje okrevajo po dveh do šestih tednih.

Nenavadni simptomi

Kot priznava tudi WHO, pa pri nekaterih določeni simptomi vztrajajo oz. izginjajo in se na novo pojavljajo še več tednov ali mesecev po prvotnem okrevanju. To se lahko zgodi tudi pri tistih z milejšo obliko bolezni, celo med mladimi odraslimi in otroki brez predhodnih zdravstvenih težav, opozarja organizacija in dodaja, da ljudje v tem času niso kužni.

Simptomi tovrstnega dolgotrajnega prebolevanja, ki se ga je prijelo ime “long covid” oz. dolgotrajni covid, so raznovrstni. WHO v prvi vrsti navaja utrujenost, kašelj, zadihanost, izgubo okusa in vonja, glavobol, bolečine v različnih delih telesa, diarejo, slabost, bolečine v prsih ali trebuhu ter zmedenost.

V veliki Britaniji je glede na aplikacijo Covid Symptom Study, namenjeno spremljanju simptomov covida-19, približno 300.000 ljudi poročalo o simptomih, ki so vztrajali več kot mesec dni, 60.000 ljudi pa se jih je z njimi spopadalo več kot tri mesece. Številni med njimi sicer niso bili testirani na koronavirus, je poročal britanski BBC.

“To je druga stran covida: dolgo oboleli bi se lahko izkazali za večjo težavo za javno zdravje kot presežne smrti zaradi covida-19,” je v nedavno objavljeni študiji Inštituta za globalne spremembe Tony Blair posvaril razvijalec britanske aplikacije, profesor genetske epidemiologije na londonskem King’s Collegu Tim Spector.

Študij in raziskav o dolgotrajnem prebolevanju covida-19 je sicer že veliko, posebno poročilo o tem pripravlja tudi WHO, težavo za prizadete pa po pisanju spletnega medija Politico v največji meri trenutno predstavlja težavna postavitev diagnoze. Opozarjajo tudi na pogosto spregledanost s strani zdravstva, češ da so – če njihovi simptomi niso ocenjeni kot resni – prepuščeni sami sebi.

Da bi bili bolj slišani, se tako tisoči, ki so se ali se še vedno bojujejo s simptomi, ki jim močno krnijo možnost normalnega življenja, združujejo v različne podporne skupine.

Ena izmed takih je britanska LongCovidSOS, ki glede na navedbe na svoji spletni strani želi pritisniti na vlado, da bi prepoznala njihove potrebe, in osvestiti javnost ter delodajalce, da bi tovrstni oboleli ne bili deležni diskriminacije. Podoben cilj si je zadala tudi francoska skupina Apres20, ki opozarja na nujnost ustrezne oskrbe in raziskav na tem področju.

Težav, ki jih izkušajo prizadeti in ki jih to prinaša tako za zdravstvo kot družbo v celoti, se, kot kaže, vse bolj zavedajo številne države in odločevalci.

Velika Britanija je tako že obljubila vzpostavitev ustreznih specialističnih klinik za obolele z dolgotrajnimi simptomi – po oceni njihovega zdravstvenega sistema (NHS) bi lahko simptome več kot tri tedne po okužbi še vedno občutilo okrog 10 odstotkov ljudi. Ustrezne raziskave o tem obljublja tudi Francija.

Čeprav ukrepanje prizadete navdaja z upanjem, jih po poročanju Politica obenem skrbi vpliv, ki ga bodo na zmožnosti za njihovo zdravljenje imele trenutne razmere – nov, okrepljen val okužb po Evropi namreč grozi, da bi lahko preobremenil bolnišnice.