Raziskovalci so na majhnem vzorcu 30 ljudi z opremo, podobno tisti, ki je že sedaj na voljo v večini ambulant oftalmologov, odkrili znake Alzheimerjeve bolezni, navaja študija.

Udeleženci v študiji, vsi sredi 70. let brez vidnih znakov Alzheimerja, so opravili preiskavo PET ali so jim odvzeli vzorec likvorja. Pri polovici med njimi so odkrili povišane ravni beljakovine Alzheimerjeve bolezni amiloid ali tau, kar je nakazovalo, da bodo kasneje verjetno zboleli za demenco.

Pri tej isti polovici so raziskovalci odkrili tudi tanjšanje mrežnice, kar so strokovnjaki že prej opazili pri obdukcijah ljudi, ki so umrli zaradi Alzheimerjeve bolezni, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

“Pri bolnikih s povišanimi vrednostmi amiloida ali taua smo zaznali občutno tanjšanje v središču mrežnice,” je povedal eden glavnih raziskovalcev pri študiji Rajendra Apta, profesor oftalmologije na Washingtonovi univerzi v St. Louisu.

“Vsi imamo majhno območje brez žilic v središču naših mrežnic, ki je odgovorna za naš najbolj natančen vid. Odkrili smo, da je to območje brez žilic pri ljudeh s predklinično Alzheimerjevo boleznijo občutno večje,” je dodal.

Strokovnjaki sicer pravijo, da se lahko poškodbe možganov zaradi Alzheimerjeve bolezni začnejo že do dve desetletji pred izkazanimi znaki izgube spomina.

Na svetu z demenco živi okoli 50 milijonov ljudi, ta številka pa bo po pričakovanjih spričo staranja prebivalstva v prihodnjih letih še narasla.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, zanjo ni zdravila. A zgodnje odkrivanje bi lahko omogočilo ukrepe za zajezitev oz. upočasnitev bolezni.

Zdravniki trenutno za pomoč pri diagnosticiranju uporabljajo skenerje PET in odvzemajo cerebrospinalno tekočino oz. likvor, kar sta dragi in invazivni metodi. Tip tehnologije, ki so jo uporabili raziskovalci, se imenuje optična koherentna tomografija-angiografija (OCT-A). Ta se pogosto uporablja pri usmerjanju svetlobe v oko, kar zdravniku omogoča meritev debelosti mrežnice in optičnega živca.

Raziskovalci pravijo, da sta mrežnica in osrednji živčni sistem med seboj povezana, kar pomeni, da bi se spremembe v možganih lahko odsevale v celicah mrežnice.

“Ta tehnika ima velik potencial, da postane presejalno orodje in s tem pomoč pri odločitvi o tem, kdo bi moral biti podvržen dražjim in invazivnejšim testiranjem za Alzheimerjevo bolezen pred pojavom kliničnih simptomov,” je dejal glavni avtor študije Blisss E. O’Bryhim, rezidenčni zdravnik na oddelka za oftalmologijo in znanosti o vidu.

Za potrditev, da tehnika deluje, bo potrebno nadaljnje delo, a raziskovalci upajo, da bi lahko nekega dne z njo pregledovali ljudi po 40. ali 50. letu starosti.