Glavne sestavine energijskih pijač so kofein, sladkor, taurin in glukuronolakton. Po mnenju proizvajalcev so spodbujevalni učinki teh pijač posledica interakcije med različnimi sestavinami, zato uživanje kave naj ne bi imelo enakega učinka.

Vendar raziskave kažejo, da je večina učinkov energijskih pijač na kognitivne funkcije povezana s kofeinom. V povprečju 250 mililitrska pločevinka vsebuje kar 80 miligramov kofeina. Energijske pijače naj bi izboljšale osredotočenost in pozornost, kot tudi hitrost reakcij pri časovno omejenih nalogah. Nekatere raziskave omenjajo tudi izboljšanje spomina.

Ampak visoka vsebnost sladkorja v energijskih pijačah poskrbi, da se nam koncentracija po zaužitju hitro poveča in kmalu tudi popusti. Zato moramo poseči po novi. Približno eno uro po zaužitju občutimo padec sladkorja v krvi in popuščanje učinka kofeina, postopoma postanemo utrujeni. Če še nismo končali z učenjem ali delom smo primorani v zaužitje dodatne energijske pijače.

Učinki ostalih sestavin v energijskih pijačah, kot sta taurin in glukoronolakton, pa niso dovolj raziskani, so poudarili v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Kofein sicer v večjih odmerkih lahko pri posameznikih povzroči prebavne težave in anksioznost. Po daljšem obdobju budnosti se lahko ob zaužitju večjih količin kofeina pojavijo tudi slabost, nervoza in tresenje. Posebej pazljivi morajo biti tisti, ki kofeina ne uživajo redno, saj je količina lahko hitro previsoka.

Zveza potrošnikov tako opozarja, da moramo s kofeinom in energijskimi pijačami ravnati pazljivo ter jih ne smemo uživati vsak dan. Pretirano uživanje odsvetujejo tudi zaradi prevelike vsebnosti sladkorja. Energijske pijače vplivajo tudi na povišanje krvnega pritiska, ki lahko vpliva na nastanek kardiovaskularnih obolenj. Kava na dan ali zvečer pred izpitom pa načeloma ne bo škodovala, dodajajo.