Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije za obdobje 2023-2032 je SODO pripravil v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji, vključuje pa izzive, ki jih prinaša razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije oz. rabe elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju.
Vsebinsko je usklajen s cilji nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Na področju distribucije električne energije predvideva povečanje zmogljivosti in odpornosti proti motnjam, naprednost ter izkoriščanje prožnosti virov in bremen elektrodistribucijskega omrežja, v skladu s trajnostnimi potrebami uporabnikov distribucijskega sistema.
Razvojni načrt daje oceno potrebnih naložb ob upoštevanju zastavljenih ciljev nacionalne energetske politike, dejanske zmožnosti in njihova realizacija pa so odvisne ne le od zagotovljenih finančnih virov, temveč tudi od zmožnosti fizične realizacije takega obsega naložb. “Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja bodo v prihodnje izvajali vse, kar je v njihovi moči za zagotovitev ustreznega kadra, kakor tudi vodenje investicijskih projektov in ustrezne nabavne politike za potrebno opremo in material,” pravijo v SODO, kjer poudarjajo pomen tvornega sodelovanja resornega ministrstva in lastnikov kot tudi regulatorja.
Delež vlaganj v nizko- in srednjenapetostno omrežje v razvojnem načrtu (ta so še posebej pomembna, ker omrežje v preteklosti ni bilo načrtovano za tolikšen obseg in način rabe elektrike) znaša 72 odstotkov oz. 2,5 milijarde evrov, od tega v nizkonapetostno omrežje 1,2 milijarde evrov, medtem ko delež vlaganj v 110-kilovoltne objekte znaša 12 odstotkov. Vlaganja v sekundarno opremo predstavljajo osem odstotkov vseh vlaganj v prihodnjem desetletnem obdobju.
“Učinki vlaganj se bodo pozitivno odražali na zmanjšanju ranljivosti omrežja zaradi negativnih vremenskih vplivov,” so navedli v SODO in dodali, da je med najbolj vplivnimi ukrepi oz. usmeritvami izvedba omrežja v podzemni izvedbi.
V razvojnem načrtu je predvideno povečanje deleža srednjenapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz sedanjih 38 na 60 odstotkov ter povečanje skupnega deleža srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov v podzemni izvedbi s 53 na 71 odstotkov.
Za zagotavljanje kakovosti oskrbe z električno energijo bo po navedbah SODO treba izvajati številne ukrepe, ki dajo želene rezultate le, če se vsi ukrepi izvajajo dosledno in povezano oz. usklajeno. Ena ključnih nalog je povečati odpornost distribucijskega omrežja na vremenske pojave. Uvajanje konceptov naprednih omrežij, predvsem pa izbira preverjenih rešitev, pa bosta ključna za optimalno izrabo sistema, zagotavljanje kakovosti oskrbe in za prilagajanje storitev za uporabnike.
V prihajajočem obdobju bo poudarek tudi na varnosti in zanesljivosti energetskega sistema, pravijo v SODO.
Ključni dejavnik načrtovanja omrežja bo še vedno konična moč na točki odjema iz distribucijskega sistema v danem trenutku, zagotavljajo v SODO in pojasnjujejo, da je napoved odjema električne energije in obremenitev narejena za tri scenarije in temelji na nacionalnih strategijah razvoja. Realističen scenarij je upoštevan kot najverjetnejši scenarij, na podlagi katerega so pripravili načrt naložb v elektrodistribucijsko infrastrukturo.
Kot še pravijo v SODO, bo več pozornosti treba nameniti tudi istočasnosti rabe energije, tako z vidika samega polnjenja električnih vozil z različnimi diagrami polnjenja kot za določanje skupnega vpliva odjemalčevih naprav na omrežje. Z vidika uporabe omrežja je in bo v prihodnosti še bolj pomembno, da vsi uporabniki pravično in sorazmerno prispevajo k pokrivanju stroškov za delovanje elektroenergetskega sistema.
