“Ta ukrep smo sprejeli v interesu naše nacionalne varnosti,” je v izjavi medijem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala ministrica za trgovino Liesje Schreinemacher.

Nizozemska, ki velja po zaslugi podjetja ASML za vodilnega evropskega proizvajalca visokotehnoloških strojev, ki pomagajo pri izdelavi polprevodnikov, je omejitve pri izvozu sprejela na podlagi pritiskov ZDA, kar pa je sprožilo ostre kritike s strani Kitajske.

Ta je izrazila “odločno nasprotovanje” novim nizozemskim izvoznim omejitvam in jih označila za “ustrahovanje in hegemonijo Zahoda”.

Iz družbe ASML so medtem sporočili, da bodo imeli ukrepi države po njihovi oceni omejen učinek na poslovanje podjetja. “Ne pričakujemo, da bodo ti ukrepi pomembno vplivali na naše finančne obete, ki smo jih objavili za leto 2023, ali na naše dolgoročnejše načrte,” so zapisali in dodali, da je njihova tehnologija EUV za proizvodnjo polprevodnikov v velikosti le dveh nanometrov že sedaj pod izvoznim nadzorom države.

Nova pravila pa bodo po navedbah podjetja zadela pridobivanje dovoljenj za izvoz tehnologije DUV za izdelavo polprevodnikov v velikosti sedem nanometrov.

Omejitve pri izvozu so nizozemske oblasti sprejele manj kot dva meseca po tem, ko je premier Mark Rutte med januarskim obiskom v Washingtonu o tem vprašanju razpravljal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.

Podobne izvozne omejitve, s katerimi so omejile dostop Kitajske do vrhunskih čipov, opreme za izdelavo čipov in programske opreme, ki se uporablja za načrtovanje polprevodnikov, so ZDA sprejele lani, kar je nato še zaostrilo vojno med Pekingom in Washingtonom glede čipov.

Kitajska je napovedala, da bodo takšne omejitve le še okrepila njena prizadevanja, da doseže samozadostnost v tem sektorju. Postavila si je strateški cilj, da bo do leta 2025 dosegla 70-odstotno samooskrbo s čipi.