O izstrelitvah te nosilne rakete sicer kitajske oblasti običajno obvestijo javnost, medtem ko so tokratni preizkus zamolčale.

FT, ki se sklicuje na različne vire blizu preizkusa, še navaja, da je raketa v nizki orbiti krožila okoli Zemlje in se nato spustila proti tarči, ki pa jo je zgrešila za več kot 30 kilometrov, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajski napredek na področju hiperzvočnega orožja je po navedbah FT “presenetil ameriške obveščevalce”.

Tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby poročanja časnika ni želel podrobneje komentirati. “Jasno smo izrazili naše skrbi glede vojaških zmogljivosti, ki jih razvija Kitajska, zmogljivosti, ki zgolj krepijo napetosti v regiji in širše,” je povedal.

Poleg Kitajske hiperzvočno orožje razvijajo še ZDA, Rusija in še najmanj pet drugih držav. Ruska vojska je v začetku oktobra sporočila, da je z jedrske podmornice prvič uspešno izstrelila novo hipezvočno vodeno raketo, ki je zadela poskusno tarčo v Barentsovem morju. “Poskusna izstrelitev rakete cirkon z jedrske podmornice je bila ocenjena kot uspešna,” je takrat zapisalo rusko obrambno ministrstvo.

Hiperzvočne rakete, ki lahko tako kot tradicionalne balistične rakete nosijo jedrske konice, lahko letijo z več kot petkratno hitrostjo zvoka. Vendar pa balistične rakete v loku poletijo visoko v vesolje, da dosežejo tarčo, medtem ko hiperzvočne letijo nižje v atmosferi in lahko tarčo dosežejo hitreje. Poleg tega jih je mogoče usmerjati, zaradi česar jih je težje izslediti in se braniti proti njim.

Države, kot so ZDA, so razvile sisteme za zaščito pred balističnimi in vodenimi raketami, medtem ko zmogljivosti za sestrelitev hiperzvočnih raket še ne poznajo.

Peking je hipersonično raketo preizkusil v času naraščanja napetosti med ZDA in Kitajsko. Peking je poleg tega okrepil svoje vojaške aktivnosti v bližini Tajvana, katerega samostojnosti ne priznava in otok obravnava kot svoje ozemlje. Kitajski predsednik Xi Jinping se je nedavno zavzel za “ponovno združitev” s Tajvanom.