Kot so ta teden sporočili iz zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, ki je skupaj z Zavodom RS za varstvo narave, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije partner projekta, so z analizo lani izvedenega popisa velikosti izvorne in ponovno naseljene populacije ogroženega metulja ugotovili, da je obogatitev populacije v letu 2020, ki so jo izvedli v Naravnem rezervatu Iški morost, ublažila negativne vplive preteklih škodljivih posegov v habitatu.
Naselitev barjanskega okarčka je ublažila tudi morebitni negativni vpliv odvzema oplojenih samic v 2020, saj niso zaznali upada velikosti populacije. Lani so populacijo obogatili z 91 osebki metuljev in zabeležili vzpodbudne rezultate popisa velikosti novo osnovane populacije, so navedli in napovedali, da bodo letos izvedli še eno obogatitev novo osnovane populacije.
Na približno 170 hektarjih kmetijskih in gozdnih zemljišč so izvajali še druge naravovarstvene ukrepe. Uspešno so zaključili dela za izboljšanje stanja habitata kačjega pastirja koščičnega škratca ter izlov tujerodnih želv na območju Ljubljanskega barja, so poudarili.
Ker za koščičnega škratca eno glavnih groženj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, so lani obnovili krajše odseke jarkov. Na delih, kjer se je pojavljal koščični škratec, so opravili košnjo in redčenje obrežne vegetacije za primerno osončenost. V okviru projekta PoLJUBA so tako med letoma 2019 in 2021 strojno obnovili šest kilometrov jarkov, v dolžini devet kilometrov pa so jih pokosili in odstranili lesno zarast.
V dolini Strajanov breg, ki je zanimiva predvsem zaradi prisotnosti redke orhideje Loeselove grezovke, so lani znova opazili metulja travniški postavnež. Gre za redkega dnevnega metulja iz družine pisančkov, ki je vezan na mokrotne ali suhe ekstenzivne travnike. Našli so 19 gnezd, ki so jih ustrezno označili. Ob tem so izrazili upanje, da bo Strajanov breg postal zatočišče še ene redke in zavarovane vrste.
Za varovanje močvirske sklednice je eden od pomembnih ukrepov odstranjevanje tujerodnih želv. Lani so jih na projektnem območju odstranili sedem, v zadnjih štirih letih pa skupaj 50. Kot so pojasnili, je najpogostejša invazivna tujerodna vrsta želve okrasna gizdavka, za katero v EU velja prepoved prodaje, vnosa, gojenja, razmnoževanja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, posedovanja ali izpusta v okolje. Kljub temu želve številni nevestni lastniki spuščajo v naravo, kjer za iste vire tekmuje z domorodno vrsto močvirsko sklednico.
Nadaljujejo se tudi dela za vzpostavitev trikilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bodo postavili osem interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi morala prve obiskovalce sprejeti konec lanskega leta, pa bo zaradi razmer, povezanih z epidemijo, v končni podobi zaživela predvidoma jeseni.
