Najnovejše Podnebno ogledalo, ki ga Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan pripravlja skupaj s partnerji v projektu Life Podnebna pot 2050, ugotavlja, da je doseganje ciljev za lansko leto v Sloveniji sicer spodbudno.

Država bo tako dosegla obvezujoč cilj na področju izpustov iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami. Izpusti toplogrednih plinov iz virov v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanjšali za dva odstotka in so bili za 11,9 odstotka nižji od cilja za leto 2020.

Prav tako bo leta 2020 dosežen tudi obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju energetske učinkovitosti. Raba primarne energije se je namreč leta 2019 zmanjšala že drugo leto zapored, tokrat za 1,8 odstotka, tako da je bila šest odstotkov pod ciljno vrednostjo za lansko leto.

Obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju obnovljivih virov energije, pa leta 2020 ne bo dosežen. Lani je bil delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije z 22 odstotki kar tri odstotne točke nižji od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je povečal za zgolj 1,6 odstotne točke, opozarjajo avtorji Podnebnega ogledala.

“To, da bomo leta 2020 dva od treh obvezujočih ciljev dosegli, je spodbudno, a z vidika doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost premalo. Cilji za leto 2020 so premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi,” je izsledke komentirala Barbara Petelin Visočnik iz centra za energetsko učinkovitost.

Za uspešno blaženje podnebnih sprememb morata biti po njenih besedah zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prehod v podnebno nevtralnost uvrščena visoko med nacionalne politične, razvojne in izvedbene prioritete. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno organiziranost ter število in usposobljenost sodelavcev pristojnih služb za podnebne spremembe, vključiti podnebno ukrepanje v sektorske in horizontalne programe, finančne načrte, ustrezno nadgraditi izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov ter jih po potrebi dodatno usmerjati, je pozvala.

Podnebno ogledalo 2021 v tej luči izpostavlja, da sta za prehod v podnebno nevtralnost doseganje ambicioznih ciljev v letu 2030, ki se še usklajujejo z Evropsko komisijo, in intenzivnejše izvajanje ukrepov v tem obdobju, odločilna.

Izvajanje ukrepov sicer ni pomembno samo z vidika doseganja ciljev; ustvarja tudi nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi ter je vodilo uspešnega zelenega okrevanja po pandemiji covida-19, so še navedli v centru.