Po podatkih EEA, ki so ji jih prostovoljno posredovale posamezne evropske države, se je med letoma 2013 in 2019 raven pesticidov, ki je presegala dovoljene mejne vrednosti, v evropskih velikih, srednjih in malih rekah ter v jezerih gibala na med 13 in 30 odstotkih odvzemnih mest.

V podzemnih vodah EU se je ta odstotek vrtel med tremi in sedmimi odstotki. Slovenija je pri tem med letoma 2013 in 2019 v podzemnih vodah vzorce preverila na 54 mestih in presežne vrednosti pesticidov zaznala v sedmih odstotkih pregledanih vzorcev.

Slovenija je v površinskih vodah vzorce vzela na 28 mestih, presežne vrednosti so zaznali na četrtini teh mest. V velikih rekah na enem odvzemnem mestu in v malih rekah na dveh mestih niso zaznali presežnih vrednosti pesticidov. V srednjih rekah so jih na 17 mestih zaznali v 18 odstotkih. Medtem so v jezerih na osmih mestih zaznali preseganje mejnih vrednosti pri polovici.

Presežne vrednosti so v površinskih vodah povzročili predvsem insekticida malation in imidakloprid ter herbicidi MCPA, metolaklor in metazaklor, v podzemnih vodah pa atrazin. Primerjave med državami niso na mestu zaradi razlik pri številu pregledanih vod in različnega posredovanja podatkov. Agencija namerava področje prevetriti, upoštevala bo napredek pri uresničevanju ambicij Evropske komisije na tem področju.