EEB, mreža 160 organizacij v 35 državah, pred vsakim predsedovanjem oblikuje seznam 10 zelenih preizkušenj za predsedujočo članico. Nato pa njeni strokovnjaki spremljajo, kako se predsedujoča država po teh kriterijih odreže pri prizadevanjih in pri končnih rezultatih dela predsedstva.

V danes objavljeni podrobni analizi EEB ugotavlja, da se je Slovenija dobro izkazala pri prizadevanjih za spopad z izgubo biotske raznovrstnosti in ukrepih za krepitev odpornosti ekosistemov.

Pri tem izpostavlja predvsem podporo strategiji EU za področje upravljanja z gozdovi in spodbujanje ukrepanja unije na področju naslovitve vzrokov za upadanje populacije opraševalcev na čelu s čebelami.

Prizadevanja in rezultate dela slovenskega predsedstva na drugih področjih so medtem strokovnjaki EEB ocenili mešano ali slabo.

Še posebej slabo so bili ocenjeni rezultati dela slovenskega predsedstva na področju podnebnega ukrepanja in spodbujanja trajnostne mobilnosti, pri prehodu v bolj trajnostno kmetijstvo, pri prizadevanjih za odpravo onesnaženosti zraka in voda in za čistejšo industrijo ter pri igranju vloge gonilne sile na področju krožnega gospodarstva in zmanjševanja odpadkov.

Končna ocena Slovenije na področju okoljskih prizadevanj je tako najslabša od tria zaporednih predsedujočih držav, ki sta ga sestavljali še Nemčija in Portugalska.

“Vsakokratna predsedujoča država nosi breme vodenja članic EU v smeri konkretnega ukrepanja za spopad s podnebno krizo in s krizama izgube biotske raznovrstnosti ter onesnaževanja. V tako odločilnem trenutku, kot ga živimo danes, je vse, kar je manj od tega, nesprejemljivo in ne more biti ocenjeno kot zadostno,” je zapisal namestnik generalnega sekretarja EEB Patrick ten Brink.

V EEB so 10 okoljskih preizkušenj oblikovali tudi za francosko predsedstvo, ki ga bodo spremljali v naslednjih šestih mesecih.