“Gre za prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin pri nas,” je potrditev zakona o spodbujanju digitalne vključenosti na današnji seji vlade pospremil minister za digitalno preobrazbo Andrijanič. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, bodo z njim lahko že letos zagnali največji program e-opismenjevanja pri nas.
Spomnil je na Digitalni kompas, ki ga je marca lani predstavila Evropska komisija. Ta določa ambiciozne cilje na področju digitalne preobrazbe, najpomembnejši med njimi pa je, da ima do leta 2030 vsaj 80 odstotkov odraslih Evropejcev najmanj osnovna digitalna znanja.
Slovenija po ministrovih pojasnilih zaostaja za najboljšimi in se nahaja pod evropskih povprečjem, saj ima osnovne digitalne kompetence le 55 odstotkov odraslih. Prav s pomočjo zakona pa se bo Slovenija po Andrijaničevi oceni prebila med najbolj digitalno vključujoče evropske družbe.
“Z njim bomo dosegli, da bomo imelo 80 odstotkov odraslih vsaj osnovne digitalne kompetence do leta 2028,” je napovedal. V prvi vrsti zakon po ministrovih besedah omogoča pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki jih bo subvencionirala država prek javnih razpisov.
“A ker znanje brez ustrezne računalniške opreme ni dovolj, zakon uvaja tudi možnost finančnih spodbud za nakup tovrstne opreme. Z ukrepi, ki jih predvideva, želimo navdušiti mlade nad tehniškimi znanji in poklici prihodnosti, ki jih danes tako zelo primanjkuje,” je dodal. Prav tako bo zakon po ministrovih besedah prispeval k digitalizaciji šolskega procesa.
Če bo zakon v kratkem sprejet, bo država lahko že letos izvedla vrsto javnih razpisov za subvencioniranje tečajev, pri čemer bodo v ospredju starejši od 55 let in mladi.
“Starejšim od 55 let želimo z zakonom omogočiti, da s pomočjo brezplačnih tečajev pridobijo osnovne digitalne veščine. Ti tečaji bodo izrazito praktične narave, saj se bodo udeleženci med drugim naučili uporabljati spletno banko in spletne storitve javne uprave,” je dejal.
Mladim pa bodo omogočili brezplačne tečaje naprednih digitalnih veščin, kot so programiranje, robotika, umetna inteligenca in digitalno podjetništvo.
Predlog zakona predvideva tudi digitalne bone. Že letos želi vlada po Andrijaničevih besedah z bonom v vrednosti 150 evrov pomagati vsem srednješolcem in študentom pri nakupu moderne računalniške opreme, ki jim bo olajšala šolanje na daljavo.
Prav tako bodo do digitalnega bona upravičeni starejši od 55 let, ki se bodo udeležili omenjenih tečajev. “S tem jim želimo omogočiti, da nova znanja čim prej prelijejo v prakso,” je dejal.
Digitalni bon bo po njegovih besedah enostaven za uporabo, saj je zasnovan po zgledu turističnega bona. Upravičenci ga bodo lahko unovčili za nakup nove ali obnovljene računalniške opreme, kot je tablica, prenosni ali namizni računalnik, računalniški zaslon, spletna kamera, tiskalnik ali oprema za učenje programiranja. Digitalne bone bo mogoče združevati znotraj družin.
Z zakonom bodo do nakupa računalniške opreme pomagali tudi upokojenskim in invalidskim organizacijam. Prav tako bodo subvencionirali razvoj in uporabo rešitev za digitalno vključevanje invalidov.
“Letos imamo na voljo dobrih 31 milijonov evrov za subvencioniranje tečajev digitalnih veščin in nakupa računalniške opreme. To je bistveno več sredstev, kot jih je bilo na voljo v prejšnjih letih,” je še povedal minister za digitalno preobrazbo in dodal, da pričakuje, da bo DZ sprejel ta zakon po nujnem postopku že marca. To bi pomenilo, da bi lahko upravičenci začeli unovčevati digitalne bone že maja.
Andrijanič je dodal, da je priprava zakona potekala vključujoče in demokratično, saj so tesno sodelovali s številnimi strokovnimi organizacijami in strokovnjaki na različnih področjih. Prav tako so upoštevali veliko večino pripomb, danih v teku javne obravnave.
