Spolni feromoni bi lahko nadomestili pesticide v kmetijstvu

Konzorcij znanstvenikov iz Španije, Velike Britanije, Nemčije in Slovenije se je podal v razvoj biotehnološke proizvodnje feromonov. Biološko proizvedene spolne feromone lahko namreč uporabimo za nadzor žuželčjih škodljivcev, ki povzročajo škodo v kmetijstvu in vrtnarstvu. Gre za alternativo klasičnim pesticidom.

Stroški, ki so namenjeni za varstvo rastlin, na svetovni ravni strmo naraščajo in naj bi po ocenah do leta 2022 dosegli že skoraj 18 milijard dolarjev. Zaradi podnebnih sprememb se povečuje število žuželčjih škodljivcev, ki povzročijo kar do 80-odstotni upad pridelka, so sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki sodeluje v projektu.

“Ličinke žuželk sodijo med najbolj agresivne škodljivce v kmetijstvu. Za komunikacijo žuželke uporabljajo hlapne organske spojine, med katerimi so najbolj znani spolni feromoni, ki jih proizvajajo neoplojene samice, da bi pritegnile samce. V okviru projekta Susphire znanstveniki uporabljajo pristope sintezne biologije za proizvodnjo spolnih feromonov žuželk v rastlinah in glivah,” so poudarili.

Žuželčji spolni feromoni se po njihovih pojasnilih v kmetijstvu ciljano uporabljajo kot vrstno specifična metoda za motenje parjenja in razmnoževanja škodljivih žuželk. Predstavljajo trajnostno alternativo klasičnim pesticidom, katerih uporaba je vedno bolj omejena zaradi njihovega nespecifičnega delovanja in posledično negativnih posledic na biotsko raznovrstnost.

Projekt Susphire, v katerem znanstveniki sodelujejo s španskim podjetjem Ecologia y Proteccion Agricola, bo pokazal, da biosinteza lahko zagotovi trajnostno in ekonomično platformo za komercialno proizvodnjo žuželčjih feromonov in zmanjša proizvodne stroške za feromone, katerih kemična proizvodnja trenutno ni ekonomična.

Žuželčji feromoni se po pojasnilih inštituta že uporabljajo za zatiranje škodljivcev, a je trenutno edini pristop za njihovo proizvodnjo kemična sinteza, kjer je uporaba škodljivih kemikalij neizogibna. Za nekatere feromone pa zaradi njihove kompleksne strukture kemična sinteza stroškovno ni učinkovita.

Projekt, ki je prejel več kot 1,6 milijona evrov iz evropske sheme financiranja Eracobiotech, vodi Diego Orzaez z inštituta za molekularno in celično biologijo iz Valencije. “Z vse hitrejšo rastjo prebivalstva ima zmanjševanje izgub pridelka zaradi škodljivcev izjemen socioekonomski vpliv. Ocenjujemo, da je bioproizvodnja izjemna priložnost za razširitev trga feromonov in za zmanjšanje stroškov celostnega zatiranja škodljivcev,” je dejal Orzaez.

Slovenski del projekta financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vodi pa ga Špela Baebler z Nacionalnega inštituta za biologijo. Ta je pojasnila, da bodo s kombinacijo pristopov sistemske, sintezne biologije in bioinformatike prenesli metabolne poti za biosintezo feromonov iz žuželk v rastline in glive.

“Spolni feromoni se že uporabljajo v boju proti škodljivcem, vendar je za mnoge vrste proizvodnja tehnično zahtevna in draga. Bioinženiring zato predstavlja alternativo kemični proizvodnji, hkrati pa razširja nabor feromonov, ki bodo prijaznejši okolju,” je še dejala Baeblerjeva.

Povezane teme

ekologija, kmetijstvo, pesticidi, Slovenija, znanstvene zanimivosti
Aktualno

Vreme: Še naprej bo oblačno

Popoldne bo pretežno oblačno, pooblačilo se bo tudi na Primorskem, kjer bo pihala šibka burja. Ponekod na jugu bo znova začelo rahlo deževati. Najvišje dnevne temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem do 15 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno

Bodo Mahniča ovadili zaradi razžalitve sodišča?

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je ostro odzval na zapis poslanca SDS Žana Mahniča ob odločbi ustavnega sodišča o zadržanju preiskovalnih dejanj DZ zoper tožilce v zadevi Kangler. Ustavno sodišče in predsednika republike Boruta Pahorja ob zapisu o mafiji, ki ščiti mafijo, poziva k vložitvi predloga za pregon Mahniča zaradi razžalitve.

Aktualno

Klimatologinja Kajfež Bogatajeva opozarja: Posamična naravna nesreča je vedno kombinacija več dejavnikov in je ne moremo pripisati le podnebnim spremembam

Posamične naravne nesreče, denimo naraslega morja v Izoli ta teden, ne moremo pripisati podnebnim spremembam. Na dogajanje namreč vedno vpliva več dejavnikov, vreme pa je spremenljivo. Je pa posledica podnebnih sprememb večja pogostost takih pojavov, pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Rubrika Aktualno