Okroglo mizo o čistem zraku oziroma prašnih delcih v njem je v ponedeljek v Murski Soboti pripravil pomurski lokalni odbor Levice, saj je mesto med najbolj onesnaženimi v državi, predvsem s trdnimi delci PM10. Raven teh delcev v mestu letno približno 50-krat preseže dovoljeno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter zraka, pri čemer pa NIJZ poudarja, da je ta vrednost postavljena bistveno previsoko in bi jo bilo treba znižati na 20 mikrogramov na kubični meter.
Levica je zato po občini razdelila zloženke z opozorili in navodili, prav tako pa občina, ki poskuša onesnaženost reševati na različne načine, od uvedbe mestnega avtobusa do spodbujanja trajnostnega urbanega razvoja.
Majda Pohar s soboške enote NIJZ je opozorila na veliko nevarnost trdnih delcev, ki škodljivo vplivajo na celo telo. Kot je povedala, številne študije kažejo, da v največji meri vplivajo na srce in krvno-žilni sistem, povzročajo in pospešujejo nastanek ateroskleroze in povečan krvni tlak, vplivajo na dihala, saj v pljučih povzročijo lokalno vnetje in s tem bolezni, nastajajo krvni strdki, kar lahko vodi v nastanek možganske kapi in srčnega infarkta, povzročajo motnje ritma srca, dokazana je tudi rakotvornost.
Na NIJZ ocenjujejo, da na svetu umre dvakrat več oseb zaradi onesnaženega zraka kot zaradi prometnih nesreč.
Podobno kot v zloženkah so tudi na okrogli mizi opozorili na ukrepe, s katerimi lahko sami izboljšamo zrak, od primernih peči in drv za kurjavo, ki ne smejo biti vlažna, do tega, da nikakor ne smemo kuriti odpadkov, plastike, gum ali listja.
Kot je opozoril Jože Jurša z ministrstva za okolje in prostor, dve tretjini trdnih delcev prideta iz kurilnih naprav, tretjina pa iz prometa, za kar so krivi predvsem zastareli dizelski motorji, od tega petina delcev nastane zaradi trenja gum in zavor.
Zato strokovnjakom ni jasno, kako so lahko del gibalnega parka postavili v neposredno bližino avtoceste. “Škodljivi učinki onesnaženega zraka in hrupa na zdravje ljudi so dokazani. Vemo, da je ob prometnih cestah onesnaženost zraka večja in da je hrup močnejši. Zato velja, da naj bo umeščanje bivalnih območij, javnih objektov in površin, kot so vrtci, šole, igrišča itn., čim bolj stran od prometnic,” pravijo na NIJZ in priporočajo, da v času povišanih koncentracij ne izvajamo telesnih aktivnosti na prostem in ob velikih cestah, otroci pa naj se gibljejo zunaj, ko koncentracije padejo.
Pri projektu gibalnega parka s 35 vadbenimi postajami in otroškim igriščem z igrali ter javno infrastrukturo so sicer revitalizirali in uredili dobrih 43.000 kvadratnih metrov degradiranih površin ter zasadili 159 dreves.
