Polžev vsadek: V Sloveniji ima 300 ljudi v glavi prav poseben aparat

Polžev vsadek: V Sloveniji ima 300 ljudi v glavi prav poseben aparat

Obeležujemo mednarodni dan polževega vsadka, naprave, ki nadomešča okvarjene celice notranjega ušesa in zvok iz okolice pretvarja v električne impulze, ki jih prenaša do slušnega živca. Na neenakopravnost gluhih otrok, potencialnih prejemnikov polževega vsadka, je v sredo opozoril sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec.
3D prikaz človeškega ušesa / Profimedia

Polžev vsadek z mikrofonom sprejema zvoke iz okolice in jih posreduje v govorni procesor. Ta jih analizira in digitalizira v kodirane signale, ki se prenesejo preko oddajnik in v notranje uho.

Vsadek prej gluhim posameznikom ali posameznikom z zelo težko zaznano okvaro sluha omogoča, da slišijo in se sporazumevajo, kar močno izboljša kakovost življenja. V Sloveniji ga ima preko 300 ljudi.

Polžev vsadek ni primeren za vsakogar

Oseba, ki želi pridobiti polžev vsadek, mora biti najprej preko različnih pregledov prepoznana kot ustrezen kandidat, nato jo uvrstijo na seznam za operacijo. Gluhi otroci, katerih razvoj poslušanja in govora je zaradi gluhote otežen, so obravnavani prednostno, da je njihov razvoj primerljiv z razvojem otrok, ki slišijo. Otrokom, ki ne slišijo od rojstva, polžev vsadek tako lahko vstavijo okrog starosti enega leta. Pogoj za vsaditev sicer je, da je uho dovolj razvito in je slušni živec nepoškodovan. Vsadek je mogoče vstaviti tudi na obeh ušesih, operacije vsaditve polževega vsadka izvajata oba klinična centra.

Polžev vsadek / Profimedia

Koliko posameznik napreduje pri poslušanju, je odvisno od tega, ali je že kdaj slišal ali je gluh od rojstva, vpliva tudi starost ob pridobitvi polževega vsadka in stopnja okvare sluha ob rojstvu ter čim bolj zgodnja vključenost v slušno-govorno obravnavo ter otrokove kognitivne in druge sposobnosti, piše na spletni strani Centra za sluh in govor Maribor.

Vsaditvi naprave sledi rehabilitacija, ki je lažja pri otrocih, ki se razumevanja naučijo pretežno naravno, in težja pri odraslih, ki se morajo znova naučiti interpretirati slišano.

Ob sredinem sprejemu predstavnikov zveze društev gluhih in naglušnih pri predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču je sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec osvetlil problematiko, s katero se soočajo uporabniki polževega vsadka.

Po njegovih besedah so gluhi otroci, potencialni prejemniki polževega vsadka, obravnavani neenakopravno in so primerjalno tudi finančno prikrajšani. Po navedbah sekretarja zveze Matjaža Juharta pa je glede na ugotovitve iz evalvacije državne skrbi za invalide za osebe z okvaro sluha najslabše poskrbljeno. Zorčič je ob tem izrazil podporo pri prizadevanjih zveze za izboljšanje dostopnosti slušnih aparatov in tehničnih pripomočkov za osebe z okvaro sluha.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content