Kar 84 odstotkov vseh vprašanih anketi pravi, da je za sodnika izjemno pomembno, da vzbuja vtis nepristranskosti. Dosedanje delo ustavnega sodišča pa jih je 40 odstotkov ocenilo kot slabo, 25 odstotkov jih meni, da dela dobro, 27 odstotkov pa ustavnemu sodišči daje srednjo oceno.

Ustavnemu sodišču zaupa 31 odstotkov vprašanih, da v to institucijo ne zaupajo, jih je odgovorilo 39 odstotkov, 26 odstotkov pa je neodločenih.

S trojico kandidatov za ustavne sodnike – Matejem Accettom, Klemnom Jakličem in Marijanom Pavčnikom – javnost ni najbolje seznanjena. Nekoliko izstopa le Jaklič, saj se v njegovem primeru ni moglo opredeliti 57 odstotkov vprašanih, preostalih 43 odstotkov odgovorov pa je razdeljenih na polovico – tako v skoraj enakem deležu eni pravijo, da je Jaklič sprejemljiv (22 odstotkov), drugi del pa meni, da ni sprejemljiv (21 odstotkov). Glede Accetta se ni moglo opredeliti 76 odstotkov vprašanih, glede Pavčnika pa 74 odstotkov.

V anketi jih je zanimal tudi odnos slovenske javnosti do vse glasnejših pobud o oblikovanju Evrope več hitrosti. Prva ugotovitev je, da širši javnosti ni najbolj jasno, kaj bi sploh bila Evropa več hitrosti.

Na vprašanje, ali podpirajo takšne ideje, je nekaj več takšnih (35 odstotkov), ki jih ne podpirajo, kot tistih, ki jih podpirajo (32 odstotkov). Ko so jih vprašali, ali bi bila poglobljena integracija EU na področju skupne obrambe, evra, monetarne unije, davčne harmonizacije in tudi kulture in politike do mladih, pa skoraj 60 odstotkov vprašanih pravi, da je to zanje sprejemljivo.

Večina vprašanih, ko so jim zastavili vprašanje, kateremu delu Evrope različnih hitrosti naj se Slovenija pridruži, se je opredelila za tisti del EU, ki bo bolj tesno integriran.

Spletno anketo je za uredništvo Dela med 8. in 10. marcem na reprezentativnem vzorcu 541 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.