Redni državni monitoring morja, ki ga opravijo na Agenciji RS za okolje (Arso), vključuje spremljanje kemijskega in ekološkega stanja. Pri prvem vrednotijo 45 različnih strupenih snovi, za katere so na evropski ravni določene mejne vrednosti, v sklopu ekološkega stanja pa merijo še 35 drugih onesnaževal, ki so v slovenskem prostoru poznane kot relevantne za vodno okolje, je za STA pojasnila Gabrijelčičeva.

Tributil kositrove spojine sodijo v skupino organokositrovih spojin, ki so se v preteklosti sistemsko uporabljale v premazih za zaščito plovil, in so zelo učinkoviti biocidi in zato hkrati tudi zelo škodljivi za morske organizme, saj se iz ladijskega trupa počasi izpirajo, prehajajo v vodno okolje in nazadnje nalagajo v sedimentu. Tam se pred razgradnjo lahko ohranijo tudi daljši čas.

Gre sicer za breme iz preteklosti, saj so te spojine že nekaj let prepovedane, čeprav Gabrijelčičeva dopušča možnost, da se jih da še vedno dobiti na črnem trgu. Tributil kositrove spojine se je sicer uporabljalo tudi v druge namene, npr. za zaščito tekstila pred plesnijo med prevozi na daljše razdalje, zato so danes tudi komunalne odpadne vode možen manjši vir onesnaževanja.

Na Arsu zdaj primerjajo svoje podatki s podatki sosedov, saj gre za težavo, ki pesti tudi Italijo in Hrvaško, na podlago medsebojnega sodelovanja pa se nadejajo tudi oblikovanja predloga za skupno reševanje problema, dodaja strokovnjakinja.

Sicer pa v slovenskem prostoru tudi že implementiramo t.i. okvirno direktivo o morski strategiji, ki pri meritvah namesto zgolj na obalnem območju daje poudarek celotnemu morju, na tej podlagi pa bodo sprejeli tudi načrt upravljanja z morskim okoljem.

Glede vpliva ladijskega prometa je Gabrijelčičeva izpostavila potencialno obremenitev oz. nevarnost vnašanja tujerodnih vrst preko balastnih voda. V koprskem pristanišču se tovor sicer v glavnem raztovarja, medtem ko ladje balastne vode izpustijo v primeru natovarjanja, tako da zadeva ni toliko problematična.

Drži pa, da ladijski promet povzroča dvigovanje sedimenta, s čimer v vodni stolpec lahko pridejo razne strupene snovi, samo dvigovanje sedimenta pa je problematično tudi zaradi bentonških združb, tj. organizmov, ki tam živijo. Z ladijskim prometom pa nenazadnje prihaja do poglabljanja plovnih poti in posledično poškodb morskega dna, pa tudi podvodnega hrupa.

Slednjega še niso ovrednotili, prve meritve pa so “pokazale, da imamo v Tržaškem zalivu dokaj visoke ravni kontinuiranega podvodnega hrupa,” to pa lahko vpliva tudi na vedenje morskih organizmov. Potencialno dodatno obremenitev pa lahko predstavljajo tudi ladijski odpadki, pri čemer so bolj kot tovorne lahko problematične potniške ladje.

Glede še ne povsem pokopanih zamisli o umestitvi plinskih terminalov, pa čeprav kopenskih, v sosednji Furlaniji – Julijski krajini pa Gabrijelčičeva opozarja, da bi predvsem promet tankerjev lahko v večji meri povzročal novo poglabljanje morskega dna, iz sedimenta pa bi v vodni stolpec lahko spet prišle strupene snovi, od organokositrovih spojin do živega srebra.

Nenazadnje pa tovrstna infrastruktura degradira morsko okolje, degradirano okolje, v katerem se domorodni organizmi ne znajdejo najbolje, pa je precej bolj ranljivo in privlačno za naselitev tujerodnih vrst, dodaja Gabrijelčičeva.